Tipkovnice
prijetno dišeč
-a -o; bolj ~ (í; ȋ í í) neobč. ~ cvet prijetno dišeč: vonjívost -i ž, pojm. (í) neobč.
smrdljiv; smrdeč | močno dehteč, močno dišeč, močno vonjajoč
2, skrč. εὔ-πνους (πνέω) 1. lepo dišeč. 2. a) dobro prepihan, zračen; b) dober za dihanje, τὸ εὔπνουν τοῦ τόπου prost prepih, zračnost. 3. ki lahko diha.
, ῶδες (ὄζω) ep. (blago)dišeč.
3 (θύος) dehteč, dišeč po kadilu; drugi (od θύω): dvigajoč se νέφος.
kadim
(θύος) ep. kadim; pt. pf. pass. τεθυωμένος dišeč, dehteč, vonjav.
2 (θύος, ὄζω) dišeč, dehteč, vonjav.
Obvestilo o uporabi piškotkov
Trenutno imate izkljopljeno uporabo ne-nujnih piškotkov.
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo nujnih piškotkov. Za ne-nujne piškotke podajte izrecno soglasje.
Več o piškotkih
Dostopnost
Dostopnost