Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
narcisoídnost
lastnost, značilnost človeka, ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto
Nasilje
Nasilje je v socialnem delu široko definirano zaradi zavedanja, da je namen nasilja podrediti, ponižati, razčlovečiti in poškodovati drugo osebo, da bi jo obvladovali in imeli moč nad njo. Nasilje je vedenje, ki ga nekdo namenoma izbire, da bi poškodoval in prizadejal bolečino drugemu, vendar ne gre le za dejanja, temveč tudi za odnos povzročitelja nasilja do ljudi, za njegova prepričanja, norme in vrednote. Nasilje je način vzpostavljanja dominacije nad ljudmi in sredstvo za odvzem avtonomije in svobode tistih, nad katerimi se izvaja. Vključuje zelo različna dejanja in vedenja, kot je uporaba fizične sile, ustrahovanje, zastraševanje, izsiljevanje, zasledovanje in drugo. V socialnem delu se z nasiljem najpogosteje srečujemo v kontekstu partnerskih ali družinskih odnosov, kjer so žrtve nasilja najpogosteje ženske in ko gre za nasilje nad otroki. V manjši meri, vendar nič manj pomembno pa se je spopadati z nasiljem na podlagi etničnega porekla, spolne usmerjenosti, identitete ali izraza...
našopati
Pogovorni in slikovit izraz med fanti za spolni odnos.
primer: -kako bi jo našopu, -kva bi jo našopu v rito
Vulgarnost izraza izhaja iz dejstva, da ta nemška izposojenka (iz ausstopfen) pomeni nagačiti (našopati medveda - najprej mu izprazniti vse drobovje in ga potem čvrsto nagačiti, našopati koga s svincem).
Slikovitost izraza pa je v tem, da pokaže fantovo silno željo, potenco, slo, da bi dekle "pofukal", vendar uporabi manj motečo (vendar dovolj zvenečo) besedo, ker je "fuk" kao vulgarna slovenska beseda (v slovenščini ni primerno uporabne besede za fukanje, ki bi za uho všečno zvenela). Če pa upoštevamo, da beseda v nemščini pomeni 'nagačiti', se njena 'milost' kar nekako izgubi ...
Tudi napolniti; bodisi s polnim volumnom penisa bodisi s spermo.
"Franci jo je našopal!" - oplodil jo je, naredil ji je otroka
néga
1. kar obsega vse potrebno za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb
2. glagolnik od negovati
Njega dni
Časovni prislov, ki izraža ne natančneje določen čas v bolj oddaljeni preteklosti. Izraz je pogosto uporabljen s pridihom obžalovanja, spominjanja, primerjanja s sedanjim stanjem.
Bolj nevtralni izrazi so //včasih//, //nekoč// in //davno//.
Primera iz Praprotnikove pesmi Njega dni!, 1844:
1. "Njega dni so časi bili! / Pač ko bi se povernili!"
2. "To saj njega dni ni bilo, / Tode se je premenilo!"
Kdo je »on« se ne ve oz. je brez pomena. Po nekaterih virih naj bi bil Jezus Kristus in naj bi izraz torej pomenil //za časa Kristusovega življenja//. Tudi če je to res, se je danes pomen izraza razširil in se ga v tem smislu ne uporablja več.
nogožog
namesto nogomet
Emil Filipčič v knjigi Problemi takole zagovarja primernost izraza: ... nekaj nagnusnega je v svetu besed, na primer, mi bi nogometu pravzaprav morali reči nogožog, tu imamo nogo in žogo, nikakršnega meta, ker se žoga pač meče z roko, in ne z nogo.
Kaj pa "(žogobrc)"?
nosílec
1. kdor drži kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža nanj, in hodi
2. kdor dela, si prizadeva, da se kaj kje pojavlja
3. kar kaj ustvarja, opredeljuje
4. kdor dela, da je kdo deležen česa
5. kdor je (uradno) odgovoren za opravljanje, uresničitev kakega dela, dejavnosti
6. kdor kaj plačuje, poravnava ali dobiva, prejema
7. kdor ima kaj priznano, dano
8. kar ima kaj kot svojo lastnost, značilnost
9. kdor ima kaj na sebi, v sebi in more povzročati, da to dobi (še) kdo drug
10. podolgovat vodoraven gradbeni element, ki prenaša obtežitev na podpore
11. vojna ladja, letalo, naprava za prevoz, prenos in izstreljevanje določenega orožja
Dostopnost