Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
vodíti
vódim R(P)
1. kdo/kaj peljati koga/kaj na/v/skozi kaj / po/na čem / kod/kam
2. kdo/kaj usmerjati koga/kaj (od—do koga/česa / h komu/k čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam/kod)
3. kdo/kaj usmerjati koga od—do koga/česa / h komu/k čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam/kod
4. kdo/kaj usmerjeno premikati kaj od—do/iz koga/česa / h komu/k čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam/kod (s čim)
5. kdo/kaj upravljati koga/kaj
6. kdo/kaj upravljati koga
7. kdo/kaj ciljno upravljati koga za koga/kaj
8. kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / h komu/k čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam/kod
9. kdo/kaj ciljno upravljati koga/kaj od—do/iz koga/česa / h komu/k čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam/kod
10. kaj delati, povzročati od—do/iz koga/česa / h komu/k čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam/kod
11. kdo opravljati kaj
12. kdo/kaj biti
13. kdo/kaj določati (s kom/čim) kdo/kaj usmerjati koga/kaj kdo/kaj usmerjati koga/ka...
vožnja
1.de Fahrt; Fahren; Fahrt auf; Befahren (von)
2. Fahrt
3. Fahrt; Fahren; Lenken (eines Fahrzeugs); Fahrweise; Autofahren
ἀντίος
nasproti, pred obličjem, spredaj, proti; nasproti obrnjen, sovražen, protiven, nasproten
ἀντίος
3 (ἄντα) 1. nasproti, pred obličjem, spredaj, proti. 2. nasproti obrnjen, protiven, sovražen, nasproten; subst. ὁ ἀντίος nasprotnik, protivnik, sovražnik; τὸ ὑμέτερον ἀντίον γίνεται vi nasprotujete, z ἢ: οἱ λόγοι ἀντίοι εἰσὶν ἢ οὓς ἐγὼ ἤκουον besede so povsem različne od onih, ki sem jih slišal; ἁδεῖα μέν, ἀντία δ' οἴσω prinesem sicer prijetne besede, akoravno izrekam nasprotno mnenje; ἔστη ἀντίος stopil je predenj. – adv. ἀντία, ἀντίον nasproti, pred τινός, ἐκ τοῦ ἀντίου od nasprotne strani, ἀντία, ἀντίον αὐδάω τινά od-, nagovarjam koga, ὅς τις σέθεν ἀντίον εἴπῃ kdor ti ugovarja.
ἐκ
, pred vok. ἐξ [Et. idevr. ek's (iz eg'h-s), lat. ex, slov. iz] I. adv. vun, proč, na njem (Il. 18. 480). II. praep. z gen. 1. krajevno: iz, izvun, s, z, od: ἐκ τῶν πολεμίων iz dežele sovražnikov, ἐκ θαλάσσης z morja, ἐξ ἕδρας ἀνέστην vstal sem s sedeža, ἐκ πλαγίου od strani, οἱ ἐξ ἐναντίας ljudje z nasprotne strani, ἐκ βελέων izvun streljaja = več kakor za streljaj, ἐκ τοῦ μέσου καθῆστο odšel je iz njih srede, ἐκ πάντων μάλιστα mimo vseh, pred vsemi, ἐξ ἑτέρων ἕτερ' ἐστίν eno se drži drugega, ἐκ ποδὸς διώκω za petami V slov. prevajamo večkrat z v, na: τὸ ἐξ Ἐπιδαύρου τεῖχος trdnjava v Epidauru, οἱ ἐκ τῆς ἠπείρου prebivalci na kopnem, ἡ ἐξ οὐρανοῦ ὁδός pot na (po) nebu, ἐκ πολλοῦ φεύγω v veliki razdalji, ἐκ δεξιᾶς (a dextra) na desni, καθήμεθ' ἄκρων ἐκ πάγων sedimo gori na griču (in gledamo s hriba mrtveca), ἐκ βραχίονος na roki, ἐκ τοῦ προηγητοῦ na (ob) roki vodnika, οἱ ἐκ τοῦ ἐπέκεινα ljudje, ki stanujejo na nasprotni strani Tako posebno pri glagolih obesim, privežem, nosim, visim: τ...
ἔμ-παλιν
, τὸ ἔμπαλιν (= τοὔμπαλιν) adv. 1. (zopet) nazaj εἰς τοὔμπαλιν ἔρχομαι, πορεύομαι. 2. nasproti pak, (ravno) nasprotno z gen. ali ἤ; τὰ ἔμπαλιν πέφυκά τινος imam nasprotno (drugačno) naravo ali lastnost nego, τὰ ἔμπαλιν ἤϊσαν ἢ οἱ Λακεδαιμόνιοι šli so po čisto drugi poti nego L.; τὸ ἔμπαλιν γνώμην ἔχω ἢ οὗτοι moje mnenje je nasprotno mnenju teh; ἔμπαλιν λέγει trdi nasprotno (prejšnjemu); τὰ ἔμπαλιν v nasprotno smer, ἐκ τοῦ ἔμπαλιν z nasprotne strani.
Dostopnost