Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
opráviti
1. uspešno končati
2. izraža konec dejanja, kot ga določa samostalnik
3. biti uspešen pri kakem prizadevanju
4. prenehati imeti zvezo s kom, s čim
5. izraža prenehanje določenega razmerja, dejavnosti
6. izraža, da
7. obleči
8. prebiti, shajati
opráviti
-im dov. oprávljen -a; oprávljenje (á ȃ) kaj ~ izpit; alp. ~ ponovitev smeri; fiz. ~ pot; ver. ~ spoved; ~ prevzem blaga prevzeti blago: star. opraviti koga obleči: opraviti z/s kom/čim poud.: Z njim sem opravil |nočem več imeti stikov|; ~ s predsodki |rešiti se jih|; publ.: ~ z nasprotnikom premagati ga: nedov. imeti ~ s kuho, z otroki; Kaže, da imamo ~ s poneverbo da gre za poneverbo: poud.: Pri nas je opravil |ne bo več pri nas|; Kot govornik je opravil |ne bo več govornik|; Dojenček da dosti ~ |z njim je veliko dela|;
osméro
-ih tudi osméro -- ločil. količ. štev. (ẹ̑; ẹ̑) |osem kosov, vrst|; : V sprevodu je šlo ~ narodnih noš; rediti ~ živine osem glav: redk.: ~ stražarjev osem: živeti z ~imi otroki z osmimi:
Dostopnost