Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Narativni terapevtski pristopi
Uvrščamo jih med postmoderne sistemske pristope pomoči (skupaj z dialoškimi in k rešitvi usmerjenimi), utemeljene na epistemologiji socialnega konstrukcionizma, po kateri je naša resničnost ustvarjena v procesih družbenega in osebnega konstruiranja (interpretiranja) in dialoga. Narativni pristopi temeljijo na predpostavki, da ljudje organiziramo svoje izkušnje in identiteto na način zgodbe oziroma naracije in razvijemo (kot posamezniki, družinski sistemi, skupnosti, ustanove oziroma organizacije, sistemi kulturnih, verskih, ekonomskih idr. norm, vrednot) prevladujoče pripovedi o sebi, svojem življenju in svetu. Pomemben dejavnik razvoja dominantne (individualne, skupnostne, organizacijske, družbene itn.) naracije je (nereflektirano) ponotranjanje prevladujočih družbenih diskurzov. Glavni nameni in cilji ustvarjalcev in izvajalcev narativnih praks so decentralizirati glas pomagajočega in postaviti v središče uporabniška znanja o življenju in preživetvene spretnosti ter razvijati prakse,...
nežnejši spol
Spol, po svoji nežnosti bolj izrazit od prvotnega, po svoji nežnosti neizrazitega, spola. Ki ga je Bog v Genezi ustvaril kot dopolnilo nežnosti manj izrazitemu spolu. Za razumevanje velja pojasniti, da je Bog tega, ki je na Zemlji nastopil prej, ustvaril v svoji nezmotljivi popolnosti, a mu je že v početku dal reproduktivni organ. Ostalo živad je ustvaril v parih. Le njega - osebo z manj izrazito nežnostjo spola - je ustvaril samega. Ko je Nezmotljivega opomnil na anomalijo, se je ta brž popravil in mu iz (adamovo rebro|rebra) ustvaril sopotnico nežnejšega spola. Tu se božja gnada za vekomaj konča. Iz tega sledi, da se izraz 'nežnejši spol' v slovenskem jeziku uporablja napak: namreč, ta je v svoji biti počelo propada človeštva, zato je ženska neprimeren simbol nežnosti.
Česar pa ne razumemo samo iz filozofije, ampak spoznavamo tudi izkustveno, iz lastne vsakodnevne prakse.