konspirátor

-ja m s -em člov. (ȃ) |kdor tajno deluje|; konspirátorka -e ž, člov. (ȃ) konspirátorjev -a -o (ȃ)

konspirírati

1. tajno, prikrito delovati, zlasti za dosego političnega cilja
2. ohranjati kaj v tajnosti

konventíkel

zaupno, tajno zborovanje

kriptonim

psevdonim, skrivno ime, tajno ime

mèche

sl stenj; zažigalo, vžigalna vrvica; štrena, pramen; sveder; vrvica biča

mental

sl duševen, umski, intelektualen

musse-pot

območje

(samostalnik)

oróžje

es arma

oróžje

fr arme; armes; armement