mediátor

1. specifična kemična snov, izločena iz določene celice, ki sproži določeno aktivnost ciljne celice, ko doseže njen receptor
2. spojina, ki se sprosti iz senzibiliziranih celic po reakciji antigena s protitelesom in izzove alergijsko reakcijo
3. spojina, ki se sprosti v vnetni reakciji in povzroča znake vnetja

M proteín

monoklonski imunoglobulini ali fragmenti imunoglobulinov, ki se pojavljajo v plazmi pri plazmocitnih in limfocitnih boleznih, med katerimi prevladujeta multipli mielom in Waldenströmova makroglobulinemija

Okazakijev

osteosintéza

operacijsko povezovanje zlomljenih kosti z vijaki, kovinskimi ploščami ali žicami

polimorfízem

pojav različnih oblik

prekrivajóč (se)

ki sega ali raste čez kaj ali je položen drug čez drugega

reákcija

1. jedrska → reakcija
2. kemijska → reakcija
3. test, preiskovalna metoda v diagnostičnem laboratoriju ali metoda v raziskovalnem laboratoriju
4. biokemijska → reakcija
5. fiziološki, imunski ali patološki odziv na notranji ali zunanji dražljaj
6. posebna oblika vedenja kot odziv na biološki ali psihični dražljaj

sónda

1. gumijasta, kovinska ali plastična priprava (navadno v obliki cevke) za preiskovanje, zdravljenje ali hranjenje
2. načelo ali pripomoček za preučevanje zgradbe telesa ali detekcijo molekul

texte

sl besedilo, tekst; izvirno delo

veríga

zaporedje med seboj povezanih členov, enot, pojavov