izročiti

de aushändigen, einhändigen, übergeben, überrreichen; herausgeben; abliefern; ausliefern; überstellen; übereignen, überantworten; einantworten; ausliefern

-óčati

vročati, določati, izločati, izročati, naročati, odločati, oročati, poročati, povzročati, predočati,

predájati

-am nedov. -ajóč; -an -ana; predájanje (ȃ) kaj komu/čemu ~ orožje sovražniku; neobč. ~ prtljago vratarju izročati, dajati: publ. ~ besedo drugemu razpravljavcu prepuščati, dajati: predájati se -am se (ȃ) komu/čemu ~ ~ napadalcem; poud. ~ ~ sanjarjenju |prepuščati se|;

prepúščati

-am R
1. kdo/kaj puščati (koga/kaj)
2. kdo/kaj predirati (komu/čemu) kaj
3. kdo/kaj predajati komu/čemu koga/kaj (v/na/za koga/kaj/kam)

izročanje

samostalnik, občno_ime, srednji spol:  izročanje, izročanja, izročanju

izročati

glagol, nedovršni - izročati, izročat, izročal

dájati

давать

izdajati

1.de ausgeben; ausstellen; ausfertigen; erteilen
2. ausgeben
3. ausgeben, emittieren; (längere Zeit, regelmäßig)

izplačeváti

1. dajati, poravnavati v denarju, kar komu pripada
2. dajati, izročati določeno denarno vsoto

izróčanje