Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Paecilomy'ces
pecilomiceta; rod devteromicetnih gliv. Teleomorf je rod Byssochlámys, ki ga uvrščamo v askomicetni red Eurotiáles. Nespolno se razmnožuje z enoceličnimi hialinimi do rumenkastimi, okroglastimi, elipsoidnimi do fuziformnimi konidiji, ki nastajajo na gosto nameščenih konidioforih in dajejo koloniji značilno prahast videz in rumeno-rjavkasto do peščeno barvo. Običajno dela tudi rjave do temno rjave klamidspore. V naravi je pogosta vrsta P. varióti. Je termofilna, maksimalna rastna temperatura je 50°C. Raste na površini premoga, zlasti lignita, na usnju, na hlodih za proizvodnjo celuloze, kjer povzroča temno obarvanje lesa itd. Industrijsko se uporablja za izdelovanje proteinske krme iz odpadne sulfitne lužnice (finski postopek Pekilo).
Penicíllium
penicilij; rod heterotrofnih aerobnih gliv, ki živijo pred-vsem saprofitsko povsod v naravi na številnih organskih snoveh. Razmnožujejo se pretežno vegetetivno z obarvanimi konidiji, ki nastajajo zelo številno na značilno razvejenih konidioforih, ki so podobni čopiču (čopičasta plesen). Rod združuje prek 100 vrst. Askosporogene vrste danes uvrščamo v rodova Eupenicíllium in Talaromyces. Nekatere vrste so industrijsko pomembne: P. notátum in P. chrysógenum izdelujeta penicilin, P. griseofúlvum griseofulvin; P. camembértii in P. roquefórtii se uporabljata v sirarstvu. P. pátulum, P. expánsum in P. clavifórme izdelujejo mikotoksin patulin. Tudi nekatere druge vrste izločajo mikotoksine.
Peronóspora
peronospora; rod oomicetnih gliv. Vrste rodu so obvezni rastlinski paraziti. V okuženi rastlini se med celicami razvije micelij v obliki paličastega ali razvejenega nitastega havstorija. Konidiji nastanejo posamično na zakrivljenih ali razvejenih konidioforih, ki zrastejo iz listnih rež. P. tabacína povzroča nevarno bolezen tobaka. P. vitícola (sin. Plasmópara vitícola, Botrytis viticola) napada vinsko trto.
Trichodérma
trihoderma; rod devteromicetnih gliv s septiranim micelijem in brezbarvnimi ali pigmentiranimi konidiji, ki nastanejo na razvejenih konidioforih. Hitro raste na različnih substratih. Izdeluje encime, predvsem celulaze in ksilinaze. Primarno so saprofiti, nekatere vrste so mikoparaziti, nekatere izdelujejo antibiotike. Vrste so npr. T. hamátum, T. harziánum, T. koníngii in T. víride. Sev QM6a vrste T. víride se imenuje T. reései, bolj pravilno morda T. longibrachiátum. V industriji uporabljamo predvsem to vrsto za proizvodnjo celulolitičnih encimov.
Verticíllium
verticilij; rod devteromicetnih gliv s septiranim micelijem in enoceličnimi konidiji, ki so često združeni v sluzastih skupkih in nastanejo na konicah zvitih hif. Nekatere vrste povzročajo bolezni rastlin, npr. bombaža in žuželk. Vrsto V. lecánii (sin. Cephalospórium lecánii) uspešno uporabljajo za zatiranje škodljivih žuželk v rastlinjakih ali na poljih. Vrsta V. fungícola povzroča nevarno bolezen gojenih gob rodu Agáricus.