Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
laktózni operón
področje DNA pri nekaterih bakterijah, sestavljeno iz regulatornega gena lacI in treh strukturnih genov, lacZ, lacY in lacA, ki kodirajo sintezo beljakovin, potrebnih za transport in metabolizem laktoze
mléčnokislinska fermentácija
vrelni proces, v katerem mlečnokislinske bakterije pridobivajo energijo s presnovo laktoze, glukoze, tudi pentoz zgolj v mlečno kislino: homofermentativna m.f., ali večinsko v mlečno kislino: heterofermentativna m.f.
mléko
1. beli tekoči izloček mlečnih žlez žensk ali samic, naravna hrana mladih sesalcev (kravje in kozje mleko tudi za ljudi)
2. belkasta tekočina ali sok, pridobljena iz nekaterih rastlin in dreves (npr. kokosovo mleko)
3. mleku podobna tekočina
operón
področje DNA pri pro- in evkariontih, sestavljeno iz enega ali več strukturnih genov, ki se prepišejo v eno sàmo molekulo DNA, in ustreznih regulacijskih področij
Saccharomy'ces
saharomiceta; rod kvasovk iz družne Sáccharomycetáceae z oblastimi, elipsoidnimi ali valjastimi celicami. Nespolno se razmnožuje z multilateralnim brstenjem. Nekatere vrste delajo psevdomicelij, nikoli pa pravih hif. Vegetativne celice so pretežno diploidne (ali poliploidne), pretežno haploidne vrste so zdaj uvrščene v rodova Zygosaccharomyces in Toruláspora. Askus se razvije neposredno iz diploidne vegetativne celice. Askospore so okroglaste, gladke, običajno 1-4 v askusu. Vrste lahko fermentirajo en ali več sladkorjev in lahko uporabljajo tudi respiratorni metabolizem na različnih substratih. NO-3 ne asimilirajo. Danes je priznanih 10 vrst. Tipska vrsta je S. cerevísiae, v katero sodi mnogo različic, ki so jih prej imeli za samostojne vrste, npr. S. carlsbergénsis, S. elipsoídeus, S. uvárum itd. Vsi sevi fermentirajo glukozo, nekateri galaktozo, saharozo in maltozo, nikoli pa laktoze. V navzočnosti kisika sevi lahko metabolizirajo glicerol, etanol in laktat. Izolirali so jih iz alkoh...
Salmonélla
salmonela; rod fakultativno anaerobnih, nesporogenih, paličastih, večinoma peritrihnih, antigensko heterogenih, po Gramu negativnih bakterij, ki navadno ne fermentirajo laktoze in ne izdelujejo indola. Citrat navadno izkoriščajo kot edini vir ogljika. Rod uvrščamo v družino Enterobacteriáceae. Salmonele povzročajo dve skupini bolezni in sicer tifusno skupino, pri kateri gre za splošno infekcijo s septikemijo, in v drugo skupino, pri kateri gre navadno za enteritis. V rodu je nad 2500 različnih serovarov. Tipska species je S. chóleraesúis, ki povzroča paratifus C. pri prašičih, redko pri človeku. S. typhi je povzročitelj trebušnega tifusa pri človeku. S. paratyphi A povzroča paratifus A pri človeku, S. schottmúelleri (S. paratyphi B) povzroča paratifus B pri človeku, S. hirschféldii (S. paratyphi C) povzroča pri človeku paratifus C ali pa gastroenteritis. S. enterítidis povzroča pri človeku navadno enteritis. S. gallinátidis povzroča pri človeku navadno enteritis. S. gallinárum-pullórum...