Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
centran
Prebivalec Centra (npr. v Ljubljani) je CentrAn. Nekateri pravijo tudi Centranec ali Centralničan. Ženska različica je CentrAnka.
čaga
Čaga je tipično štajerska beseda, ki je preostali Sloveniji (z izjemo Pomurja)praktično neznana, pomeni pa isto kot v Ljubljani žur, žurka ali fešta na Primorskem (v Istri je pa tudi nek poseben izraz med starejšimi: ). Žur se včasih reče tudi v Mariboru, vendar je tak govor afektiran, poljubljančen, fin, med pristnimi mariborčani velja za motečega, nezaželjenega. Beseda čaga je med Štajerci zelo prisotna tudi v Ljubljani.
čekniti
V Ljubljani iz angleškega check 'preveriti' narejena beseda s pomenom 'preveriti'. Naglas na 1. e.
Recimo ob dveh zjutraj blizu Metelkove.
"Kam gremo žurat? Na Meto ali v Staro Ljubljano?"
"Čeknimo na Meto, k je blizu, pol bomo pa videl".
čez cesto imaš zelje
Ta vzklik sem slišal na domači žurki v Ljubljani ob taki priliki:
"Nič, greva midva domov ..."
"A že?! Ja, kje pa živita?"
"Ma tle, na Litijski ..."
"Pa čez cesto maš zele!"
Izvedeni pomen: to je pa zelo blizu! Dejanski pomen se nanaša na njivo zelja, ki je dejansko nekje ob Litijski ...
čka
čka je beseda, ki se je leta 2005 najprej raširila po Ruskem Carju nato pa se po celotni Ljubljani. Ubistvu čka pomen pička oz. po šatrovački pička pomeni čkapi in tako je prišla na svet nova beseda, ki jo v večinih primerih uporablja mladina.
Glej tudi komad benda Let 3 "Riječke pičke", kjer se ta beseda samostojno pojavlja še in še.
Albanska vprašalnica: kaj.
član
primorska beseda "član" pomeni isto kot v Ljubljani "kul model"
uporablja se pa tudi kod bi v Ljubljani rekli samo "model"
npr.: - LJ: spoznal sem enega "modela" iz Ljubljane
- KP: spoznal sem enega "člana" iz kopra
čohneti
V Ljubljani sem že slišal to besedo s pomeno smrdeti po potu, znoju, lahko tudi preneso za kak postan, zatohel in topel vonj.
čoln
V Ljubljani se tako lahko reče zelo velikemu čevlju (včasih se reče celo ladja).
"Glej, kake čolne ma!"
črna vdova
Ljudsko ime za stolpnico časopisne hiše Delo. Zaradi črnega fasadnega plašča so jo tako poimenovali kmalu po postavitvi ob tedanji Titovi (danes Dunajski) cesti v Ljubljani (1982).
Istoimeni pajek te ubije s strupom, časopis z novicami. Kogar pičijo novinarji, je (politično) mrtev.
Danes so nam dovoljene sanje,jutri je nov Dan
besede iz (bonsai|predsednikovega govora) ob osamosvojitvi Slovenije; naslednji dan so prihrumeli tanki
Kompleksnost novih in starih dni pa lepo ponazori naslednja govorna vaja:
Danes je danes, danes je bilo včeraj jutri, predvčerajšnjim je bilo pojutrišnjem, je jutri včeraj in pojutrišnjem predvčerajšnjim. Jutri je danes jutri, je jutri danes, je pojutrišnjem včeraj, je bilo včeraj pojutrišnjem. Pojutrišnjem je danes pojutrišnjem, je jutri jutri in pojutrišnjem danes. Včeraj je danes včeraj, je jutri predvčerajšnjim, je bilo včeraj danes in predvčerajšnjim je bilo jutri. Predvčerajšnjim je danes predvčerajšnjim, je bilo včeraj včeraj, je bilo predvčerajšnjim danes.
Iz: Vodnikova pratika 1938, Vodnikova družba v Ljubljani, s. 124–125, Viktor Pirnat, Zabavne drobnarije