Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἔπ-ειτα
adv. (εἶτα), ion. ἔπειτεν, v krazi κἄπειτα 1. potem, nato, zatem, pozneje, nadalje, posebno pri naštevanju: πρῶτον μέν … ἔπειτα δέ; ὁ ἔπειτα poznejši, ὁ ἔπειτα χρόνος poznejši čas, εἰς τὸν ἔπειτα χρόνον v prihodnje, za bodočnost, za vse čase, ὁ ἔπειτα βίος poznejše življenje, οἱ ἔπειτα potomci, τὸ ἔπειτα bodočnost, ἡ εἰς τὸ ἔπειτα δόξα slava pri potomcih. 2. stoji pogosto v poreku, da kaj poudarja: nato, potem ἐκέλευσεν αὐτὸν συνδιαβάντα ἔπειτα ἀπαλλάττεσθαι. 3. torej, potemtakem, in vendar, vkljub temu; posebno za participi in v vprašalnih stavkih: ἔπειτ' οὐκ οἴει φροντίζειν; torej meniš, da ne skrbe? κἄπειτ' ἔκτας; in vendar si jih umorila?
ἤδη
adv. [Et. iz ἦ + δή] 1. čas.: že, zdaj, ravno, pravkar, takoj; ἤδη νῦν že zdaj, ἤδη τότε že tedaj, τὸ ἤδη κολάζειν takojšnja kazen; opp. ἀπειλαί. 2. kraj.: takoj (za), neposredno (za), ἀπὸ ταύτης ἤδη Aἴγυπτος. 3. okrepljevalno: še; pri sup. gotovo μέγιστος ἤδη. 4. zveze: ἤδη ποτέ vendar enkrat; že poprej, ἤδη πάλαι že davno, ἤδη δέ nadalje (pa), μέντοι ἤδη vsekako.
λοιπός
3 (λείπομαι) zapuščen, zaostal, preostal, preživeč, bodoč, οἱ λοιποί ostali, drugi; τὸ λοιπόν (pre)ostali del, ostanek, ostali čas, bodočnost, τὴν λοιπήν (sc. ὁδόν) ostalo pot; adv. τὸ λοιπόν, τοῦ λοιποῦ (χρόνου) v ostalem, nadalje, sicer, odslej, potem, pozneje, v bodoče, v bodočnost; NT act. ap. 27. 20 = ἤδη že.
οὖν
, ion. ὦν členica (nikdar v začetku stavka) 1. a) potrjuje kaj: seveda, zares, gotovo, vsekakor, v resnici, tako je (v odgovorih) καὶ οὖν in zares, δ' οὖν zares, sedaj pa, pa gotovo, vsekakor pa, γὰρ οὖν kajti v resnici, da, seveda, πάνυ μὲν οὖν prav zares, seveda, kajpada, prav gotovo, μὲν οὖν brez dvoma, seveda; εἰ δ' οὖν če pa zares, če pa vendar, οὐ μὲν οὖν seveda ne, nikakor ne; b) pogosto se obeša na relat. pronom. in adv. ter jim daje splošen pomen = lat. -cun-que; ὁστισοῦν kdorkoli. 2. kaže na prejšnji stavek: kakor rečeno, pravim, torej (vendar) ἡμεῖς οὖν ὡς εἰσήλθομεν, Κλέαρχος μὲν οὖν τοσαῦτα εἶπε, Τισσαφέρνης δέ. 3. izraža posledico: torej, tedaj, zato; τί οὖν kaj tedaj? kako torej? kaj sledi iz tega? nadalje.
οὖν
seveda, zares, gotovo, vsekakor, v resnici, tako je; kakor rečeno, pravim, torej (vendar); torej, tedaj, zato
πέρα
[Et. kor. per, gl. πείρω, nem. fern (got. fairra)] 1. adv. a) preko, črez, dalje, delj, nadalje, οὐκέτι πέρα ne dalje, ne več; b) preko, več (bolj) kakor, nad, črez to, še več, razen tega; πέρα λέγω, φράζω še dalje govorim. 2. praep. z gen. črez, preveč, več (dalje) kakor, zoper, ἀνίστημί τινα πέρα τινός povzdigujem koga nad koga, πέρα μεσούσης ἡμέρας popoldne, πέρα τοῦ δέοντος več (dalje) nego je prav (potrebno); πέρα τοῦ εἰκότος proti pričakovanju, πέρα δίκης črez pravo mero, proti pravici, brez pravice. 3. comp. περαιτέρω še dalje, še v večji meri, še več, črezmerno; τοῦ δέοντος delj nego je potreba.