Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Epistemologija
Razlikujemo filozofski (prevladuje v anglosaških deželah) in znanstveni pristop (značilen za frankofonske dežele) k epistemologiji. Epistemologija kot filozofska veda odgovarja na vprašanje, kaj je znanje, vednost, kaj lahko vemo in kako vemo, da nekaj vemo. Je spoznavna teorija (gnoseologija), ki proučuje izvor, strukturo, metode in veljavnost vednosti oziroma (spo)znanja. Epistemologija kot znanost proučuje znanstvena spoznanja, načine izgradnje znanstvenega znanja in znanstvenega opisovanja oziroma razumevanja, pojasnjevanja sveta. Pomeni teorijo znanosti. Govorimo lahko tudi o posameznikovi epistemologiji v smislu njegovih temeljnih predpostavk vednosti o sebi in svetu, njegovih spoznavnih in čustvenih navad, na podlagi katerih deluje. V tem kontekstu epistemologije kot znanosti proučujemo temeljne podstati – biološke, družbene in psihosocialne – vednosti, vzorce organiziranosti zaznave, mišljenja, odločanja, vrednotenja, čustvovanja, ki je podlaga vedenju opazovanega sistema. Gle...
neogiben
(pridevnik)
en inevitable,
unavoidable,
inescapable,
inextricable
de unweigerlich,
unumgänglich,
unvermeidlich,
unausweichlich,
unvermeidbar,
unabwendbar,
unentrinnbar
hr neizbježan,
neminovan,
neophodan
Socialni konstrukcionizem
To je spoznavna teorija. Kljub predhodnikom te epistemologije, kot je filozof Giambattista Vico v 18. stoletju, začetke in nadaljnji razvoj umeščamo v 80-ta in 90-ta leta 20. stoletja, potem ko sta sociologa Peter Berger in Thomas Luckmann v svojem prelomnem delu Družbena konstrukcija resničnosti iz leta 1966 v sociologijo vpeljala pojem družbena konstrukcija. Ne moremo govoriti o eni šoli ali eni sami opredelitvi socialnega konstrukcionizma, čeprav obstoječe definicije povezuje nekaj skupnih obeležij. Socialni konstrukcionizem je pogled na svet, ki temelji na predpostavki, da ljudje konstruiramo pomene. Ukvarja se z razumevanjem kot osrednjo značilnostjo človeških dejavnosti. Predpostavlja, da pomen in razumevanje izvirata iz socialnih interakcij in doseženih sporazumov o tem, kaj pomenijo simbolične oblike jezika, v katerem komuniciramo. Načini ustvarjanja pomena so neogibno ugnezdeni v družbeno kulturnih procesih in specifični glede na čas in kraj. Pomeni konkretnega dogodka in naš...
telesna vzgoja
starejši, leta 1996 po nemarnem opuščen izraz, ki se ga je nadomestilo z izrazom športna vzgoja, ki je pojmovno neutemeljen saj šport pomeni tekmovanje v gibalnih spretnostih, kar v slovenskem prevodu pomeni tekmovalna vzgoja. Vzgoja nima značaja tekmovanja, zato je izraz športna vzgoja neprimeren. Prav tako so vsebine predmeta bile netekmovalne, npr. vaje moči, gibljivosti, planinarjenje ipd. Smoter telesne vzgoje je bil med drugim tudi pridobiti higienske navade, skrb za telo z vidika prehrane ipd. Prav tako vzgojni cilji, kot so npr. spoštovanje sebe in drugih, pridobivanje družbenih spretnosti, pri samem tekmovanju neogibno pridemo v spor z osnovnimi cilji. Še večja izrazoslovna zmeda pa je, da je sedaj poimnovan predmet šport (brez vzgoje). Zato bi bilo smiselno vrniti stari izraz telesna vzgoja.