Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
okrepiti se
(glagol)
en grow strong,
grow,
increase,
escalate,
thicken,
stiffen,
strengthen,
pick up,
tighten
de erstarken,
kräftigen,
verstärken,
stärken,
auffrischen
hr pojačati se,
pojačavati
okrepljen
(pridevnik)
en strengthened,
reinforced,
fortified,
increased,
stabilised,
stabilized,
tightened,
stiffened,
cemented,
grown,
escalated,
thickened
de verstärkt,
gekräftigt,
befestigt,
gestärkt,
erstarkt,
aufgefrischt
sq forcuar,
përforcuar,
shëndoshur
hr ojačan,
jačan,
pojačan,
pojačavan
pismo
kletvica, reklo; uporabljajo moški in ženske v mestnem okolju; izšlo iz kletvice pizda in se je uveljavilo zaradi blage in nemoteče izgovorjave - pomeni pa isto, a je bolj sprejemljivo in tudi pomensko omiljeno; evfemizem pač);
pismo ti rosno! (pomensko okrepljena kletvica pismo!)
pismo rosno! (uporabljajo ženske kot močno kletvico ali reklo v uglajenem in razburljivem pogovoru, kjer tako reklo ni moteče in se vklaplja v kontekst pogovora, razprave, dokazovanja, prepira, ...). Primer: ...pismo rosno! hči mi je tako zamerila!, se pa ni prav nič potrudila, da bi razumela ...; ...to me tako boli, pismo rosno, da ni za povedat...;
> gl. tudi (kletvice v slovenščini)
didaktično načelo aktivnosti in razvoja
en didactic principle of activity and development
de didaktisches Prinzip der Handlung und Entwicklung
do...
1. za izražanje
2. za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol
3. za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza
iz...
1. za izražanje
2. za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol
3. za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza
na...
1. za izražanje
2. za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol
3. za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza
v...
1. za izražanje
2. za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol
3. za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza
μή
[Et. idevr. mē prohib. partik.] ne I. nikalnica: 1. v glavnih stavkih: a) ki izražajo opomin, prepoved ali svarilo; navadno se veže z imp. praes. ali cj. aor. μὴ ψεύδεο, μὴ δὴ ἐάσῃς, stoji pa tudi inf. μὴ λιλαίεσθαι, ind. fut. καὶ τἀμά τεύχη μήτ' ἀγωνάρχαι τινὲς θήσουσ' Ἀχαιοῖς; le redko se veže z 2 imp. aor. μὴ ἔνδεο Il. 4, 410, pogosto pa s 3 imp. aor. μή τις ἀκουσάτω, μηδεὶς προσδοκησάτω; včasih stoji eliptično in se ima glagol dostaviti: μὴ τριβὰς ἔτι (ἐμβάλλετε), μὴ πρὸς θεῶν, μή μοι μυρίους ξένους (λέγε); b) ki izražajo zahtevo, da se kaj ne stori: μή οἱ χρήματ' ἔδωμεν, μήπω ἐκεῖσε ἴωμεν(cj. hortativus); c) ki izražajo željo in sicer α.) z opt. pri izpolnjivi želji: μὴ τοῦτο φίλον Διὶ πατρὶ γένοιτο naj bi to očetu Zevsu ne bilo ljubo; β.) z ind. praet. pri neizpolnjivi želji: μὴ ὄφελες λίσσεσθαι o da ne bi bil prosil, μή ποτ' ὄφελον λιπεῖν τὴν Σκῦρον da bi nikdar ne bil zapustil Skira; d) v vprašalnih stavkih α.) kot cj. dubitativus: πότερον βίαν φῶμεν ἢ μὴ φῶμεν εἶναι naj rečemo...
Dostopnost