Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Guarniérijevo telésce
eozinofilni vključki v citoplazmi celic okuženih z virusom črnih koz ali z drugimi poksvirusi
hêredoinfékcija
okužba, ki se prenaša na potomce kot posledica okuženih spolnih celic staršev
izolácija
1. pridobitev kake čiste snovi iz zmesi ali spojine
2. izločitev mikroorganizma v čisti kulturi iz kužnine ali mešane kulture
3. izločitev bolnika iz skupine (npr. kužnega bolnika, agresivnega psihotičnega bolnika, bolnika po transplantaciji)
4. v psihoanalitičnem nauku obrambni mehanizem, s katerim ostanejo neljube miselne vsebine sicer še v zavesti, odvzet pa jim je ustrezni čustveni poudarek
5. zaščita pred mrazom, vročino, vlago, zvokom, električnim tokom
Kóchovi postuláti
Po teh postulatih smemo priznati nekemu mikrobu vzročnost pri določeni bolezni samo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. mikrob moramo najti pri vsakem primeru bolezni, ne pa tudi pri zdravih osebah; 2. treba ga je osamiti od bolnika v čisti kulturi; 3. treba ga je vcepiti zdravim občutljivim živalim, pri katerih mora povzročiti isto bolezen; 4. isti mikrob moramo znova osamiti iz okuženih živali.
kúga
huda akutna vročinska nalezljiva in karantenska bolezen s spremembami na bezgavkah in/ali pljučih, ki jo povzroča bakterija Yersinia pestis in jo z glodavcev na človeka prenašajo bolhe
Leptospira interrogans
vrsta leptospir, patogenih za človeka, ki vsebuje 210 različnih serovarov, glavni vir so glodavci, okužijo se številne divje in domače živali, letospire se izločajo s sečem in preživijo v vlažni zemlji in površinskih vodah več tednov, človek se okuži s sečem okuženih živali v kmetijstvu, ribištvu, pri kopanju (glavni serovari so L. australis, L. balcanica, L. bindjei, L. bratislava, L. canicola, L. copenhageni, L. grippotyphosa, L. hardjo, L. icterohaemorrhagiae, L. mitis, L. muelleri, L. pomona, L. sejroe, L. saxkoebing, L. tarasovi)
Lipschützovo telésce
virusni vključki v jedru celic okuženih z virusi herpesa simpleksa
Micrósporum
mikrosporum ali mikrospora; rod gliv, ki so ga najprej uvrstili med devteromicete. Danes uvrščamo večino vrst med askomicete in sicer v rod Nannízzia. Pokazalo se je, da je M. gypseum konidijska faza dveh različnih vrst: N. gypsea in N. incurváta. Glive roda Microsporum povzročajo mikrosporijo pri človeku in živalih. M. audouíni je antropofilna vrsta in lahko povzroči epidemijo mikrosporije v otroških kolektivih. M cánis (sin. M. lanosum) je zoofilna vrsta in povzroča sporadično mikrosporijo. Na človeka se prenaša z okuženih živali (pes, mačka). M. gypseum je geofilna vrsta. povzroča sporadično mikrosporijo. Otroci in živali se okužijo z zemljo. M. nánnum povzroča mikrosporijo pri prašičih.
Dostopnost