Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Monascus
rod gliv iz debla Ascomycota. Na trdnih gojiščih izločajo značilne rdečkasto-rumene pigmente. Prisotne so v prsti, vodi in na odmrlih rastlinah. Rod je razdeljen v sekciji Floridani in Rubri, s tipskima vrstama M. floridanus in M. ruber.
Oosporídium
oosporidij; rod imperfektnih (devteromicetnih) kvasovk. Celice so različnih oblik, razmnožujejo se z multilateralnim brstenjem. Brsti običajno ostanejo povezani. Sintetizirajo rožnato do oranžnorumene nekarotinoidne pigmente. Rod vsebuje eno samo vrsto O. margaritíferum, ki so jo izolirali iz sluzastega izcedka dreves.
pigmènt
1. snov, ki daje organizmu in njegovim delom barvo, barvilo
2. anorganska ali organska netopna snov za barvanje
premazna sredstva
zmesi, nanesene na predmete za zaščito (npr. pred korozijo) in za olepšanje videza (disperzijske barve, umetne snovi, laki)
Pseudómonas
psevdomonas; rod aerobnih, nesporogenih, ravnih ali lahno ukrivljenih, po Gramu negativnih paličastih bakterij, ki se gibljejo z 1 ali več polarnimi bički. Psevdomonasi imajo respiracijski tip metabolizma s kisikom kot končnim akceptorjem elektronov. So kemoorganotrofni. Nekatere vrste so fakultativno kemolitotrofne, sposobne izkoriščati H2 ali CO kot edini vir energije. Zelo so razširjeni v naravi. Nekatere vrste so patogene za človeka, živali ali rastline. Tipska vrsta je P. aeruginósa, ki lahko izdeluje tri pigmente: piocianin, fluorescein in piorubin. Razširjena je v naravi, zlasti v zemlji in vodi. Patogena je za človeka in živali. Povzroča zlasti gnojne procese in obarva gnoj modrozeleno. Zato jo imenujemo tudi P. pyocyánea. Razločujemo več fagovarov. Redko izoliramo pri človeku nepatogeno vrsto P. fluoréscens, ki je podobna, vendar ne izdeluje piocianina. Za človeka so patogene tudi vrste: P. cepácia, P. diminúta, P. maltophília in P. stútzeri. P. mállei povzroča maleus (smrkav...
Dostopnost