Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
σύ
, ajol. in dor. τύ, ep. τῡ́νη, ojačeno σύγε, σύπερ pron. pers. 2 os. [Et. idevr. tu (tū), lat. tū, slov. ti, nem. du; acc. σέ iz τϝε; gen. σεῖο iz τϝεῖο; dat. σοί iz τϝοι; σός iz twos, tewos, lat tuus, slov. tvoj. – Obl. sg. gen. σοῦ (in enkl.), ion. ep. poet. σέο, σεῦ, σέθεν, σεῖο, σεῖ', τεοῖο; dat. σοί, dor. in ion. τοί, τεΐν; acc. σέ; (razen σύ, τύνη, σεῖο, τεοῖο, τεΐν so navedene oblike tudi enklitične); dual. nom. in acc. σφῶι, σφώ, gen. in dat. σφῶιν, σφῷν; pl. nom. ὑμεῖς, ep. ajol. ὔμμες, gen. ὑμῶν, ion. ὑμέων. ep. ὑμείων, dat. ὑμῖν, ep. poet. ὕμιν, ὗμιν, ajol. in ep. ὔμμι(ν), ὔμμ', acc. ὑμᾶς, ion. ὑμέας, ajol. in ep. ὔμμε] ti.
ἀλλά
(advers. coni.) (ἄλλος) 1. za nikalnico: ali, ampak, temveč, nasprotno, razen; ἀλλ' ἢ ampak le, razen, οὐ μόνον – ἀλλὰ καί ne samo – ampak tudi; εἰ μή – ἀλλά γε če (že) ne – pa vsaj. 2. za trdilnimi izrazi: pa, ali, toda; ἀλλ' οὐ in ne, toda ne, niti ne, pa ne; ἀλλ' ὅμως vendar le, ἀλλά τοι pa seveda; ἀλλά γε pa vsaj. 3. a) pred imperativom (posebno v zvezi z ἄγε, ἄγετε): dej, nuj, hajdi, torej!; b) (kot uvodnica nagova ali odgovora): prav! da! ne! toda! 4. zveze: ἀλλὰ γάρ pa vendar, vsaj, sicer, ἀλλὰ μήν pa seveda, da, zares, sedaj pa; ἀλλὰ μέντοι vendar; ἀλλ' ἦτοι a seveda, kaj pa; ἀλλὰ καὶ ὥς pa tudi tako, ipak; ἀλλ' οὐδ' ὥς pa tudi tedaj ne; οὐ μὴν ἀλλά pri vsem tem, ἀλλ' ἦ ali zares; ἀλλὰ δέχομαι dobro, prejmem!
ἄλλος
, ἄλλη, ἄλλο [Et. iz ἄλjος, lat. alius, gal. Allo-broges, stvn. ali-lanti "druga dežela", nem. odtod Elend –. – gen. pl. ion. ἀλλέων]. 1. drugi (= alter); drugi izmed dveh; ἄλλος μὲν – ἄλλος δέ eden – drugi; ἄλλος ἄλλα λέγει eden govori tako, drugi drugače (= vsak drugače); ἄλλος ἄλλοθεν ἦλθεν vsak je prišel od druge strani; ὥς τις καὶ ἄλλος kakor katerikoli drugi. 2. (s spolnikom) ὁ ἄλλος ostali (τὸ ἄλλο, τὰ ἄλλα, τἆλλα ostalo, drugo) οἱ ἄλλοι ostali, ὁ ἄλλος χρόνος bodočnost; τῇ ἄλλῃ (ἡμέρᾳ) drugi dan. 3. drugačen, različen (πρόφασις); tuj, inostranski, neprimeren, neistinit; ἄλλα τῶν δικαίων = ἄδικα. 4. ἄλλο τι ἤ (= nonne); ali ne? kaj drugega nego? Nič drugega? Kajneda? 5. adv. ἄλλως a) drugače, sicer, v ostalem, razen tega, ἄλλως πως na kak drug način; b) zaman, brezuspešno, na slepo srečo, tjavendan, τὴν ἄλλως zastonj; c) v ostalem, vobče; d) ἄλλως τε καί (i iz drugih razlogov i) zlasti ἄλλως ἄλλοι eden tako, drugi drugače.
ἄνευ
praep. z gen. [Et. nem. "ohne" iz stvn. āna, ānu, āno] 1. brez; pogosto: brez pomoči, volje ἐμέθεν, ukaza κραίνοντος, vednosti θεοῦ. 2. razen, izvzemši; ἄνευ τοῦ vrh tega, da; καὶ ἄνευ τοῦ z inf. tudi ako ne. 3. oddaljen od česa, prost česa δηίων.
ἄτερ
[Et. iz sn̥ter, stvn. suntar, "abgesondert", lat. sine] praep. z gen. ep. poet 1. brez, razen; ἄτερ θεῶν brez volje bogov; ἄτης ἄτερ neglede na. 2. oddaljen od, daleč od.
δέ
[Et. sor. lat. de, slov. do, nem. zu, gršk. še δή, ὅ-δε, -δε] členica, ki stoji navadno na drugem, pogosto tudi na tretjem mestu 1. a) pomenja nasprotje: pa, ali, toda; μὲν … δέ sicer (pač) … toda (ampak), z ene strani … z druge, deloma … deloma; οἱ μὲν … οἱ δέ eni … drugi; dostikrat se μέν ne prestavlja; b) ampak; c) v vprašanjih za τί, τίς, τίπτε (in) vendar. 2. izraža prehod k novemu stavku ali veže posamezne stavke in, nadalje, torej; pogosto se ne prestavlja. 3. veže vzročne stavke: kajti, namreč ἀλλ' ἐμέθεν ξύνες ὦκα, Διὸς δέ τοι ἄγγελός εἰμι. 4. v poreku, zlasti za pogojnim, časovnim in primerjalnim prorekom: tako, vendar, potem, marveč. 5. za parentezami in daljšimi medstavki, ako se začetek stavka ponavlja: torej, kakor rečeno, Prot. 313. a ὃ δὲ περὶ πλείονος τοῦ σώματος ἡγεῖ, τὴν ψυχήν, … περὶ δὲ τοῦτου. 6. v zvezi z drugimi členicami: καὶ … δέ pa tudi, razen tega; οὐδέ … δέ tudi ne; δὲ καί pa tudi (celo); δέ τε, δέ – τε in tudi, pa tudi; δ' αὖ a zopet, nasproti; δέ γε naspro...
ἐᾱ́ν
[Et. iz εἰ-αν, at. ἤν iz ἠ-αν, ion. ἄν iz αἰ-αν] s καί v krazi κἄν (stoji vedno s konj.) 1. v pogojnih stavkih: ako, če, kadar(koli). 2. v zavisnih vprašalnih stavkih: ali, -li, če. 3. v razstavnih (disjunktivnih) stavkih: ἐάν τε … ἐάν τε, sive – sive, bodisi – bodisi; ἐάν τε … καὶ μή bodisi da – ali da ne, ἐὰν καί če tudi, če prav, καὶ ἐάν tudi če, ἐὰν μή ako ne, razen, ἐάν περ če pa, če res, če že, če sploh. 4. za oziralnimi zaimki = ἄν, ὅπου ἐὰν ἀπέρχῃ kamorkoli boš odšel NT.
εἰ
, ep. in dor. αἰ veznik [Et. po izvoru različno od αἰ; prv. pom. je demonstrat.; slov. i-n, i-no (iz ei-); sor. lat. si, nem. so, gršk. ὥς] stoji 1. v želelnih stavkih, navadno εἰ γάρ, εἴθε z opt. (= lat. utinam) o da bi, da bi pač, da bi vendar. 2. v zavisnih vprašalnih stavkih: ali, -li, če (bi); v razstavnih vprašanjih: εἰ – ἤ, εἴτε – εἴτε li – ali, ali-ali (pa). 3. za glagoli čuvstvovanja a) vzročno (= ὅτi, ὡς) ker, da; θαυμάζω, εἰ čudim se, ker (da); b) vprašalno: čudim se, ako … 4. v dopustnih stavkih: εἰ καί ako tudi, če tudi, če prav, če ravno, dasi (ravno), καὶ εἰ tudi ako, tudi če. 5. v pogojnih stavkih in sicer a) v resničnih pogojnih stavkih εἰ z ind. vseh časov, v glavnem stavku ind. vseh časov ako, če; εἰ τοῦτο λέγεις, ἁμαρτάνεις; εἰ μὴ ἤρεσκόν σοι οἱ νόμοι, ἐξῆν σοι ἐξιέναι ἐκ τῆς πόλεως če ti niso ugajali …; b) v možnih pogojnih stavkih εἰ z opt., v glavnem stavku opt. z ἄν: če (bi), ako (bi), εἰ τοῦτο λέγοις, ἁμαρτάνοις ἄν; c) v neresničnih pogojnih stavkih εἰ z ind. h...
ἐκτός
3 adv. (ἐκ) zunaj, vun; kot praep. z gen. zunaj, razen; ἐκτὸς εἰ μή razen če, ako ne, ἐκτὸς δυνάμεώς εἰμι nisem podložen; ἐκτός τινος daleč od, prost česa, brez česa, ἐκτὸς εἶ τοῦ μέλλειν ἀποθνῄσκειν αὔριον tebi gotovo ne bo treba jutri umreti, οἱ ἐκτός tujci; ἐκτὸς ἔρχομαι (ὅρκων) ne držim obljube, prelomim prisego.