Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
mivakúrij
kvartarna amonijeva spojina, derivat izokinolina, ki deluje kot kompetitivni antagonist acetilholina na nikotinskih receptorjih v skeletnih mišicah in se uporablja za kratkotrajno mišično relaksacijo pri kirurških operacijah (v farmacevtskih oblikah kot mivakurijev klorid)
nifedipín
dihidropiridinski blokator kalcijevih kanalčkov, ki povzroča relaksacijo žilne gladke miščnine, uporablja se za zdravljenje angine pektoris in hipertenzije
nikorandíl
nitrodilatator in aktivator od ATP odvisnih kalijevih kanalčkov, ki se uporablja za lajšanje angine pektoris (povzroča relaksacijo gladkih mišic arterij /vključno s koronarnimi/ s tvorbo NO in s povečano prepustnostjo kalijevih kanalčkov in hiperpolarizacijo)
orfenadrín
derivat difenhidramina, centralni mišični relaksant in muskarinski antagonist, uporablja se za relaksacijo mišic pri mialgijah, miozitisu, akutnem tortikolisu, tudi v kombinacijah z analgetiki (kot muskarinski antagonist se uporablja pri zdravljenju medikamentnega parkinsonizma)
párasimpatikotoníja
povečana aktivnost parasimpatičnega živčevja, ki se kaže z bradikardijo, pospešeno peristaltiko, relaksacijo analnih sfinktrov in povečano sekrecijo v gastrointestinalnem traktu, spodbujeno mikcijo, povečano traheobronhialno sekrecijo in povečanim tonusom gladke mišičnine v bronhusih
prostaglandín
vsak pripadnik skupine spojin (označujejo se s črkami D, E, F, G, H, I, J), nastalih iz nenasičenih maščobnih kislin z 20 ogljikovimi atomi v zaporedju encimskih reakcij, ki se začnejo z encimom ciklooksigenazo (pri človeku nastajajo zlasti iz arahidonske kisline, imajo različne fiziološke učinke in so mediatorji vnetja)
ranolazín
učinkovina, ki se uporablja pri zdravljenju kronične stabilne angine pektoris, zaviralec t.i. kasnega toka Na+ med fazo 2 akcijskega potenciala miokardnega vlakna, kar posredno zmanjša znotrajcelično koncentracijo Ca2+, olajša relaksacijo miokardija v diastoli in poveča koronarni obtok
recéptor
1. beljakovinska molekula na plazmalemi ali v notranjosti celice, na katero se specifično vežejo telesu lastne (npr. nevrotransmitorji, hormoni, citokini, rastni dejavniki) ali v telo vnesene (strupi, toksini, zdravila) učinkovine in druge molekule; vezavi na membranski receptor na plazmalemi lahko sledi prenos signala v celico, zavora prenosa signala v celico ali receptorska endocitoza, vezavi na znotrajcelični receptor lahko sledijo negenomski ali genomski učinki
2. konec senzibilnega živca, ki reagira na specifične fizikalne in kemične dražljaje iz okolja ali organizma (lahko je prosti živčni končič ali pa specifična tvorba, ki ima ime po mikroskopskem izgledu, kot npr. telesce, ploščica, betič, vreteno, brbončica, čepek, palička ipd.)