dostáti

izostáti

-stánem dov.; drugo gl. ostati (á ȃ) ~ iz šole, od pouka, z dela; publ.: Časopis je danes izostal ni izšel: Posledice niso izostale so nastopile: Uspeh dela ni izostal je bil razmeroma velik:

izostáti

de ausbleiben

nastájati

-am T NT gl. nastáti -stánem T NT kaj pojavljati se, prihajati od—do/iz česa / sredi česa / v/na/ob/pri čem / kje / pred/pod/nad/med čim / kod/ od—do kdaj / kdaj

nastáti

-stánem dov. -i -íte; -àl -ála; (-àt) (á ȃ) Nastalo je več novih držav; Premog je nastal iz lesa; Nastal je dan Zdanilo se je:

nastáti

de entstehen, eintreten, werden

nastáti

-stánem T NT
1. kaj začeti obstajati od—do/iz česa / sredi česa / v/na/ob/pri čem / kje / pred/pod/nad/med čim / kod/ od—do kdaj / kdaj

nestáti

de zu mangeln anfangen, ausgehen

obstáti

-stánem dov. -i -íte; -àl -ála; (-àt) (á ȃ) ~ pred oknom; ~ negiben, prestrašen; redk.: Skrbi ga, če bo bolnik obstal preživel: Težko bo obstal na kmetiji zdržal, shajal: pokr. obstati pri čem ~ ~ svojem vztrajati: brezos. Obstalo je samo pri besedah ostalo: star., s smiselnim osebkom obstati komu Doma mi ni več ~ ne zdržim:

obstáti

de sich um jemanden stellen, ihn umgeben