Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
milijón
-a m (ọ̑) trije ~i; šteti do ~, do ~a; več ~ov let; prakt.sp. izposoditi si ~ |milijon denarnih enot|; poud.: ~e ima na banki |veliko denarja|; slab ~ |malo manj kakor milijon|;
mušketír
-ja m z -em člov. (í) pogumen ~ |vojak|; šalj. trije ~i |prijateljska trojka|; mušketírjev -a -o (í)
obratováti
-újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; obratovánje; (-àt) (á ȗ) Nova elektrarna že ~uje; Od sedmih hotelov ~ujejo le trije ≥ so odprti: Ladja ~uje na progi Reka—Dubrovnik ≥ vozi:
ósem
ôsmih [sə] glav. štev. (ọ́ ó) plačati v ~ih dneh; fant ~ih let; ~ metrov; ~ tisoč; zmagati z ~imi točkami razlike; skupina B ~ 〈B 8〉 ósem ôsmih m, ž, s mn., člov. (ọ́ ó) Tekmovali so trije proti ~im; nečlov. priti ob ~ih zvečer |ob 20. uri; ob 20h; ob 20.00|; Poslali so vabila. Od ~ih so prišla pravočasno samo tri
po
[poudarjeno pò] predl. I. z mest. 1. prostor. poti ali razmeščenostiprostorski poti ali razmeščenosti hoditi ~ pravi poti; potovati ~ svetu; padati ~ pobočju; premetavati se ~ postelji; iskati ~ slovarju; posedati ~ krčmah; pege ~ obrazu; polemike ~ časopisih; tolči se ~ glavi2. čas.časovni ~ torku pride sreda; Pridite spet ~ 13. juniju; vrniti se ~ polnoči; ~ maturi oditi na univerzo; ~ dežju je posijalo sonce; Bilo je ~ žetvi; ⚫ pred in ~ vojni pred vojno in po njej: Lesce so ~ Radovljici za Radovljico: 3. vezljivostni vreči se ~ materi biti ji podoben: planiti ~ sovražniku; seči ~ knjigi; povprašati ~ zdravniku; hrepeneti ~ domovini; potreba ~ jedi; pohlepen ~ denarju; zavzetje Carigrada ~ Turkih ≥ od Turkov: 4. vzročn.vzročnostni zgoditi se ~ krivdi, zaslugi koga; storiti kaj ~ neumnosti; povezani ~ skupnem trpljenju ≥ s skupnim trpljenjem: priti ~ jesti in piti ≥ po jed in pijačo: sloveti ~ lepoti5. lastn.lastnostni hoditi ~ prstih; ~ pravici razsoditi; zdravilo jemati ~ kapljica...
príti
prídem dov. -i -ite; prišèl -šlà -ò tudi -ó, star. prišédši (í) 1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči: knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo: neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati: poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj: 2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine: Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo: knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena: To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajs...
sinóptičen
-čna -o (ọ́) sinóptični -a -o (ọ́) ver. ~i evangeliji |prvi trije evangeliji|; vremen. ~a karta; ~o besedilo
sokolìč
-íča m s -em živ. (ȉ í) manjš. cviljenje ~a; člov., poud. njeni trije ~i |sinovi|;
správiti
-im dov. správljen -a; správljenje (á ȃ) koga/kaj ~ listine na varno; ~ obtoženca iz zapora; ~ tehtnico iz ravnotežja; omilj. ~ koga s sveta |povzročiti njegovo smrt, umoriti ga|; ~ koga k zavesti; knj. pog. ~ k sebi zdramiti, strezniti: šalj. ~ zločinca na hladno |aretirati ga, zapreti ga|; ~ otroke spat; žarg. ~ skupaj izpit (s težavo) opraviti, narediti: poud. spraviti koga ob kaj ~ mater ob denar |povzročiti, da ga nima več|; knj. pog. ~ starše ob živce spraviti koga z/s kom ~ pretepača z nasprotnikom; ~ sprte sosede správiti se -im se (á ȃ) ~ ~ pokonci; knj. pog. ~ ~ spat iti, oditi: spraviti se k/h čemu ~ ~ k delu; poud. spraviti se na koga/kaj ~ ~ ~ delo |začeti delati|; Trije so se spravili nanj |so ga napadli|; poud. spraviti se nad koga/kaj ~ ~ ~ politika v časopisih |kritizirati ga|;