-čen

nočen, pečen, rečen, spečen, vročen, dorečen, izrečen, izročen, iztečen, izučen,

-en

Ben, dren, en, Glenn, hren, Hren, klen, Kren, ven, zven,

urêči

1. navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost
2. s svojimi lastnostmi, vplivom povzročiti, da kdo izgubi lastno voljo, sposobnost kritičnega presojanja

urêči

en to bewitch; to cast a spell on; to charm

uročèn

ureći

(glagol) urecite, urečen, urečene, urečeno, ureći, urekao, urekla, urekli, ureklo, urekne, ureknem, ureknemo, urekneš, ureknu, ureknut, urekoše

uréči

de bestimmen, festsetzen