Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Seos
Neformalni pozdrav v Celju. Uporablja se zelo pogosto.
Seos - Skrajšan štajerski pozdrav servus (ali serbus), ki izhaja iz latinske besede servucius, ki pomeni suženj/sluga. Na štajerskem so ta pozdrav prvi uporabljali nemški gospodje za pozdravljanje pomočnikov, kasneje pa se je izpeljanka servus pričela uporabljati tudi širše. Danes gre za najbolj široko uporabljen pozdrav na štajerskem, gre za ekvivalent ljubljanskemu pozdravu "živijo".
Tudi: Kratica za Search Engine Optimization Slovenia (optimizacija za iskalnike v Sloveniji), ki si ga je nadelo podjetje seos.si
Variacije:
- saos: zmačkan seos
- sas: hiter seos
- sjeos: gaberski seos
- serbi: ljubkovalni seos
ŠCRS
Fraza, ki se uporablja na Šolskem centru Rogaška Slatina, predvsem s strani dijakov, ki se zavedajo nizkih standardov in pogostih nenavadnih dogodkov na svoji šoli.
"Bruh, Karel je dans pri slovki mizo obrno za 180 pa se je zlomla. Človek mislo da je Orgon zares."
"Šcrs."
"Kdaj bi se pa mogli dobit?"
"Napisal so ob 14:35 se pravi bomo ob petih glih šli spred šole."
"Šcrs."
ukrajinjanje
Poseben način tvorjenja prislovnega določila kraja, ko le-tega zaključek kljub vsej zdravi pameti in dobremu okusu vedno zvedemo v glas [i].
Še posebej uveljavljeno, skoraj vseprisotno v vzhodni polovici slovenskih dežel, kjer deluje tudi kot skladenjsko orodje učikovitega razločevanja klenih domorodcev od nezaželenih in motečih elementov iz drugih kotičkov države, predvsem osovražene prestolnice. Deluje tudi, če se tuji osebek za namen komunikacije z aborigini odreče svojemu izrojenemu urbanemu slengu in začasno uporablja svojo najbližjo predstavo knjižno pogovornega jezika s primerno upočasnjeno izgovorjavo. Včasih domorodcem povroči blažje težave ob začasni potrošno motivirani zapustitvi rodne doline in obisku bližnje provincialne nakupovalne metropole ali pa šolski/upokojenski turistično-izobraževalni eksurziji v sicer splošno prezirano glavno mesto države.
Primeri rabe z opombami {knjižno > ukrajinjeno}:
v Šmarju
> //v Šmarj//**i**
na Triglavu
> //na Triglav//**i**
...
Aufbiks, čreva na plot!
Klic divjine.
(1) Kakopak, sosedu naj crkne krava. To naj po možnosti gleda s svojimi črevi na plankah (plotu).
(2) Dober sosed je mrtev sosed.
(3) Končni rezultat pojava nenadne agresije na gasilskih veselicah, v določenih delih Slovenije znanega pod imenom (štajerska ikebana).
(4) Psevdo psihoanalitski termin, ki označuje alkoholni obrat iz samodestruktivne agresije (samomor) v transdestruktivno agresijo. Predstopnje: kva s reku, a ja?, a ti to men pravš?, a s ti en frajer?, te'm na gob'c; sopomenka: bo nojžč pel.
(5) Poziv na pretep na vaških veselicah;
čaga
Čaga je tipično štajerska beseda, ki je preostali Sloveniji (z izjemo Pomurja)praktično neznana, pomeni pa isto kot v Ljubljani žur, žurka ali fešta na Primorskem (v Istri je pa tudi nek poseben izraz med starejšimi: ). Žur se včasih reče tudi v Mariboru, vendar je tak govor afektiran, poljubljančen, fin, med pristnimi mariborčani velja za motečega, nezaželjenega. Beseda čaga je med Štajerci zelo prisotna tudi v Ljubljani.
švinglati
Med nemcisti ljubljanske FF sem slišal ta glagol nekako v pomenu "šlepati se pri izpitu", torej brez večjega truda s prepisovanjem ali kakimi drugimi nedovoljenimi načini priti do dobre ocene. Profesorjev, pri katerih se švingla, očitno to ne moti oz. tolerirajo tudi takšno početje. Torej, če ne znaš, nič hudega, kar s skripto na izpit, tako ali tako celo uro križanke rešuje ali pa kaj bere, se boš že nekako prešvinglal.
Čudi me, zakaj sem ga slišal ravno med nemcisti, kajti izvirno je to štajerska beseda, pomen "plonkati". Mariborčani sploh nikoli ne plonkajo, vedno le švinglajo, in tudi nimajo plonkcegelcev, ampak le švinglceglce ali kar na kratko švinglce.
Dostopnost