Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
grozidek
novi prizidek k ljubljanski operi
> (černobil), (gangrena), (Darth Vader)
Hrvaški trg
Ljudsko poimenovanje za Prešernov trg v Ljubljani (od decembra 2006).
> županov komentar
iti ven v šentvidu
Fraza, ki označuje coitus interruptus.
Iz časov, ko so se Gorenjci vozili z avtobusom v šolo v Ljubljano. izstopiti predčasno.
izžiditi
Beseda izhaja iz povojne poljske tematike in se je porodila v glavi ljubljančana Tima Kosija.
Besedo uporabimo, ko nas kdo izda, izneveri, razdre obljubo.
Primer:
"stari, kok si me izžidiu!"
"izžidovali se pa ne bomo."
Ka?
Resnična ljubljanska različica vprašalice "kaj", za razliko od docela podtaknjenega "kva", ki ga v Ljubljani slišiš le od Gorenjcev.
Seveda se uporablja tudi v zvezah kot so "Ka ti pa je?" "Ka je to za en muvi?" itn. Še posebno zaželeno je rahlo nazalno izgovarjanje, ki je tudi drugače značilno za ljubljanski slengovski novorek.
Kaj dogaja?
Pozdrav mlajše generacije, ki izraža skrb, da ne bi zamudili kaj pomembnega.
Že Marx je ugotovil, da je v začetku bilo dejanje. Zato so ljudje ravnali že, preden so mislili. Sodobni ljudje zlasti ravnajo in delujejo; zato tudi toliko »dogaja«. Bolj ko »dogaja«, manj ljudje mislijo in lažje deluje oblast. (po D. Rutarju v Globalnem fašizmu)
V ljubljanščini pač "kva dugaja".
kanarček
1. Dnevnikova stavba na Kopitarjevi 2 v Ljubljani
"Načrte za današnje Dnevnikovo poslopje ob Kopitarjevi ulici, ki so ga zgradili v letih 1958 do 1961, je izdelal arhitekt Edvard Ravnikar (zaradi živahne rumene barve se je tedaj med ljudmi oprijelo ime "kanarček")." >Vir
2. Vrsta potniškiškega vlaka - dizelmotorna garnitura SŽ713/715. Vir
3. tiček, lulček "Grem kanarčku vodo menjat" = grem (scat)
karaula
stanovanjska hiša kockaste oblike ob Litijski cesti, ki ima na vrhu osmatračnico
"Od kitajske po Litijski pr karaulo pa na semaforju levo pa prideš do fužinskega gradu"
Kje si model
Pogosta raba v ljubljanskem jeziku ki pomeni ŽIVJO NIMAM TI NIČ ZA POVEDAT IN SE NE BOM POGOVARJAL S TEBOJ
klošmerl
Posmehljivo poimenovanje za spomenik Francu Rozmanu Stanetu, ki stoji v Ljubljani na križišču Šubičeve in Slovenske ceste. Spomenik so postavili leta 1975 in z moderno formo odstopa od običajnih borčevskih kiparskih okrasov. Ljubljančani se z njim niso mogli sprijazniti, saj jih je spominjal na javno stranišče, ki igra glavno vlogo v zdrahah mesteca Clochemerle (v romanu satirika Gabriela Chevaliera). Ga danes sploh še kdo opazi?