Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
dúh
1. razumsko-spoznavna stran človeka
2. človek, zlasti glede na njegove miselne in značajske značilnosti
3. splošne miselne, nazorske značilnosti
4. splošno psihično razpoloženje
5. bitje netvarne narave
6. nematerialno, neumrljivo bistvo človeka; duša
7. nematerialno počelo vsega, kar je
dvojen
dvoličen, dvojne narave; dualen, binaren; z dvojnim učinkom, dvonamenski; dihotomen, razcepljen, dihotomičen; dvakraten; podvojen; dvodelen; dvonadstropen; dvostopenjski | dvoumen, dvosmiseln; dualističen; duplikaten; v dveh izvodih
dvoličen
hinavski, dvoobrazen; dvojen, dvojne narave; dimorfen | prevarantski, goljufiv, sleparski, zvijačen, spletkarski
eksaltacija, eksaltiranost
zanesenost, navdušenost
en exaltation, nervousness
ênoproblémska jávnost
Javnost, ki je povezana samo z enim jasno opredeljenim problemom ...
en single-issue public
Epistemologija
Razlikujemo filozofski (prevladuje v anglosaških deželah) in znanstveni pristop (značilen za frankofonske dežele) k epistemologiji. Epistemologija kot filozofska veda odgovarja na vprašanje, kaj je znanje, vednost, kaj lahko vemo in kako vemo, da nekaj vemo. Je spoznavna teorija (gnoseologija), ki proučuje izvor, strukturo, metode in veljavnost vednosti oziroma (spo)znanja. Epistemologija kot znanost proučuje znanstvena spoznanja, načine izgradnje znanstvenega znanja in znanstvenega opisovanja oziroma razumevanja, pojasnjevanja sveta. Pomeni teorijo znanosti. Govorimo lahko tudi o posameznikovi epistemologiji v smislu njegovih temeljnih predpostavk vednosti o sebi in svetu, njegovih spoznavnih in čustvenih navad, na podlagi katerih deluje. V tem kontekstu epistemologije kot znanosti proučujemo temeljne podstati – biološke, družbene in psihosocialne – vednosti, vzorce organiziranosti zaznave, mišljenja, odločanja, vrednotenja, čustvovanja, ki je podlaga vedenju opazovanega sistema. Gle...
Dostopnost