Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
govoričenje
besedičenje, čenčanje, nakladanje, flancanje; klepetanje, čvekanje; govorance; razpredanje | govor, govorica, govorjenje; prazno pisarjenje
govoríčiti
-im nedov. govoríčenje (í ȋ) slabš. |dosti, vsebinsko prazno govoriti|; : ~ brez konca in kraja govoričiti komu o čem ~ poslušalcem o dolžnostih
govoríčiti
-im G
1. kdo/kaj vsebinsko prazno govoriti
2. kdo/kaj s praznim govorjenjem (komu/čemu) širiti kaj/o čem
govoríti
1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
2. izražati misli z govorjenjem
3. znati, obvladati jezik, zlasti v govorjeni obliki
4. neposredno podajati v javnosti sestavek o kaki stvari
5. širiti kaj, navadno s pripovedovanjem
6. izmenjavati mnenja, misli z govorjenjem
7. biti s kom v normalnih odnosih
8. biti zunanji izraz, znamenje česa
govoríti
1.it parlare
2. parlare, dire
3. parlare
4. parlarsi, parlare
5. parlare
govoríti
-ím G govóril
1. kdo/kaj oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi kdo/kaj biti sposoben oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
2. kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj/o čem kdo/kaj z jezikovnimi sredstvi izražati kaj/o čem
3. kdo/kaj znati, obvladati kaj 'jezik'
4. kdo/kaj neposredno podajati v javnosti (kaj/o čem)
5. kdo/kaj širiti kaj/o čem nekdo/nekaj širiti kaj/o čem kdo/kaj izražati kaj/o čem
6. kdo/kaj izmenjavati mnenja, misli o čem nekdo izmenjavati mnenja, misli o čem
7. kdo/kaj biti v normalnih odnosih (s kom/čim)
Dostopnost