Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
mlekarica
1. Prsata ženska, joškarica.
Izraz izhaja iz dejstva, da imajo doječe matere bujno oprsje, v katerem je veliko mleka za dojenčka.
Izraz mlekarica se po navadi ne uporablja samo za doječo žensko, temveč precej bolj splošno za žensko z vidnim bujnim oprsjem.
Primera:
(i) Po parku sta se sprehajali dve mlekarici z vozički.
(ii) Ej, Stane, poglej tisto mlekarico tamle! Ful huda bejba!
2. Ženska, ki nosi ali razvaža mleko.
Zaradi zamiranja tega poklica v naših krajih, se izraz v tem kontekstu redkeje uporablja.
Primer:
Mlekarica prinese mleko okrog osmih.
3. Žival, ki daje mleko
Ponavadi se izraz uporablja za kravo.
Primer:
V hlevu ima tri mlekarice.
modél dvósmérnega àsimétričnega komunicíranja
Model komuniciranja, ki vključuje povratne informacije in zagotavlja sporočanje z ...
en two-way asymmetrical (communication) model
mora gret
Fraza je prišla verjetno iz Fužin z okolico. Tam na običajno frazo: "A gre?" ponavadi dobiš odgovor: "Mora gret!"
moškinja
Ženska , ki nazunaj mrzi moške, v resnici pa si želi vsakega slednjega ''korenjaka'', ki pride mimo. Ponavadi je krepkeje grajena.
movžáti
na robu suhe krajine: obirati se, mečkati, nekaj delati počasi in s tem ponavadi povzročati nejevoljo v okolici. Tisti, ki movžá je movžáč.
Danes sem celo pot vozil za enim movžáčem, ki je v najboljšem primeru na ravnini prilezel do 70kmh, ampak ga nikakor nisem mogel prehiteti. Mislim, da bi morali uvesti ne le kazni za prehitro vožnjo ampak tudi kazni za movžánje!
nagie nagie
vzklik, ponavadi ob pogledu na kratko žensko krilo, ki se pozabava z enako izgovorjavo besed "nage" in "noge" v notranjsko dolenjskem narečju.
nagjé nagjé
Pri izgovarjanju besedne zveze je poudarek na prvem "ie".
Najokovanje
najokovanje najokovánje -a s (ȃ) etn. star gorenjski običaj pri katerem se kozarec napolni s solzami prisotnih in zmeša z običajno večjo količino močnega žganja. Vrč se podaja v krogu dokler ni izpraznjen ali vsaj eden od prisotnih nezavesten. Kljub negativni konotaciji, je bil običaj vesele narave.
Po ljudskem izročilu, naj bi najokovanje ohranilo spomin na pretekle radosti do konca življenja. Največkrat se je to zgodilo, ko so se poročala mlada dekleta ali ko so dečki postali polnoletni, ponavadi okoli desetega leta starosti.
nàjvečkrat
I. en mostly, most frequently, in most cases usually
II. the most times the most frequently
namreti se
namŕjem
Pričakovati, nadejati se, obetati si. Uporaba predvsem v pretekliku in ponavadi v povezavi z razočaranjem ob neizpolnjem pričakovanju. Človeka, ki se namré prepozanš po zgrbljeni drži, z vpotegnjenim vratom, poželjivim namehom in iskrico v očeh, ki si mane roki tako, da izmenjaje roki z dlanjo obkroža pest (kot bi prikazoval delovanje čašastega sklepa) Dolenjsko-notranjsko narečje.
Zutrej j'h je blu u hladilniki še piet. N'čkok sm se namŕla, kaku se bom m'stila, k' damu pridem, pa mi je muj, Buh ga nima rad, t'zadnga spásu! - Zjutraj jih je bilo v hladilniku še pet. Komaj sem čakala, da pridem domov in se pogostim, pa mi je moj, Bog ga nima rad, zadnjega izmaknil!