duration

sl trajanje

dúša

1. nematerialno, neumrljivo bistvo človeka
2. čustveno-moralna stran človeka
3. človek, zlasti z vidika njegovih značajskih, čustvenih značilnosti
4. najvažnejši, najpomembnejši član ali del
5. osrednji, notranji del česa
6. priprava s stenjem pri svetilki na olje

džazno

tudi: žazno
Ta ljubljanska beseda ima kot pridevnik precej nedoločen pomen (predvsem pragmatičen), kot prislov pa pomeni zelo, ima pa šaljiv prizvok. Lahko se rabi pridevniško ali prislovno ("Potem je pa spet svoje džazne pravljice začela napletati ..." oz. "Ja, kar naj sama zrihta, ko je tako džazno pametna/lepa!"). Naglas na prvem zlogu.
Ta beseda je bila v devetdesetih menda splošno razširjena med ljudmi, tedaj v poznih dvajsetih ali zgodnjih tridesetih. Prvotno je res pomenila nekaj super, krasnega, sčasoma pa je zaradi pogoste uporabe dobila šaljiv prizvok, predvsem pa pomen, da govorec neko stvar opisuje kot resnično dobro, in mu poslušalec to tudi verjame, govorec sam pa o tem dvomi ali sam pri sebi celo zanika.
Včeraj jo je spodrival "džabest" in danes "ultimativno"

édən

de einer, ein

flyta

sl plavati, ostati na površju; teči, biti tekoč;

imagináren

ki v resničnosti ne obstaja; izmišljen, namišljen

indef.

ìndefiníten

nedoločen

ìndeterminíran

nedoločen, neopredeljen

izmikanje

izogibanje, izvijanje, izmotavanje, izgovor, beg, izgovarjanje; dvoumno govorjenje, nejasno govorjenje; izogibanje delu, zabušavanje; nedoločen odgovor, splošen odgovor; nenadna sprememba smeri, sprememba smeri; izogibanje odgovorom; spretno govorjenje | prevara, pretveza, goljufija, zavajanje, slab izgovor, ovinkarjenje, okolišenje, obliž na rano, uteha, zvijača, umikanje, perifraza; dvoumni odgovori, nejasni odgovori; predčasen odhod z dela, predčasen odhod, špricanje pouka, izostajanje; dvoumno izražanje, nejasno izražanje; navidezna rešitev