Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
sméti
1. izraža dovoljenje, soglasje
2. izraža prošnjo za dopustitev, dovolitev
3. izraža prepoved
4. izraža podkrepitev trditve
smŕt
1. prenehanje življenja, življenjskih procesov
2. dejstvo, da kdo umre
3. okostnjak s koso, ki pooseblja to dejstvo
4. podoba mrtvaške glave s prekrižanima kostema kot opozorilo na smrtno nevarnost
5. kar je za koga
6. zelo, močno
smŕt
-i ž, pojm. (ȓ) vzrok ~i; ~ zaradi zastrupitve; nagla ~; rešiti koga ~i; biti hvaležen do ~i; do ~i pretepsti; publ. umreti nasilne ~i umreti zaradi (posledic) nasilnega dejanja, uboja: poud.: biti na ~ utrujen |zelo, močno|; Sonce je ~ za bolne oči |je škodljivo, uničevalno|; gledati ~i v obraz |biti v smrtni nevarnosti|; Nekatere živalske vrste so obsojene na ~ |izumirajo, bodo izumrle|; za las uiti ~i |komaj ostati živ|; privzdig. omahniti v ~ |umreti|; publ. Plazovi grozijo z belo ~jo s smrtjo v snegu: nalepka z narisano ~jo; pokr. pasja ~ preobjeda:
Socialni konstrukcionizem
To je spoznavna teorija. Kljub predhodnikom te epistemologije, kot je filozof Giambattista Vico v 18. stoletju, začetke in nadaljnji razvoj umeščamo v 80-ta in 90-ta leta 20. stoletja, potem ko sta sociologa Peter Berger in Thomas Luckmann v svojem prelomnem delu Družbena konstrukcija resničnosti iz leta 1966 v sociologijo vpeljala pojem družbena konstrukcija. Ne moremo govoriti o eni šoli ali eni sami opredelitvi socialnega konstrukcionizma, čeprav obstoječe definicije povezuje nekaj skupnih obeležij. Socialni konstrukcionizem je pogled na svet, ki temelji na predpostavki, da ljudje konstruiramo pomene. Ukvarja se z razumevanjem kot osrednjo značilnostjo človeških dejavnosti. Predpostavlja, da pomen in razumevanje izvirata iz socialnih interakcij in doseženih sporazumov o tem, kaj pomenijo simbolične oblike jezika, v katerem komuniciramo. Načini ustvarjanja pomena so neogibno ugnezdeni v družbeno kulturnih procesih in specifični glede na čas in kraj. Pomeni konkretnega dogodka in naš...
Dostopnost