Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
jàz
mêne m, ž, s, os. zaim. za 1. os. mêni -e -i -ój in máno; mídva médve tudi mídve, náju, náma, náju, náju tudi náma, náma; mí mé mé, nàs, nàm, nàs, nàs, námi; naslonske oblike za rod., daj. in tož. me, mi, me; naju, nama, naju; nas, nam, nas; navezna oblika za tož. ed. -me, star. mé, npr. náme, star. na mé (ȁ é) 1. im. oblike se rabijo:a) če so poudarjene To sem rekel ~; ~, ne Janezb) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desnoc) v prir. besedni zv. Tone in ~č) v podr. besedni zv. ~ sam; medve dekleti; mi ljudje; tudi ~d) prakt.sp., tudi nepoudarjeno ~ res ne vem, kaj je otroku, da kar naprej joka; sicer se im. oblike izpuščajo Domov sem šel, sva šli, smo šle; Sem še mlada in bom že kako; Mladi si gradove zidamo v oblake2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:a) če so poudarjene Meni tega ni bilo treba; Nama/Náma dvema tega ni trebab) če so v protistavi Mene se ne boji, očeta pa že boljc) v prir. besedni zv. pri meni in Janezuč) v podr. besedni zv. Mene samega je bilo st...
jebi ga - original
Ko je v kino prišel slovenski film Jebi ga, so si mladi (sam sem takrat končeval osnovno šolo) dali duška in kot odgovor na kako žalostno novico o kaki krivici ali neumnosti na veliko zakleli "jebi ga!". Da pa ne bi izpadli kot nevzgojenci, so pristavili še "original" (angleška izgovorjava), s čimer so hoteli povedati, da niso sami krivi za tako rabo besed, saj samo citirajo naslov filma. Običajna je bila tudi posebna gesta z rokami, ko si dodal svoj "original": prsti so bili stisnjeni v pest, le kazalec in palec sta bila sproščena in vzporedna - s to držo si potem potegnil na višini brade v desno in s tem nakazal pripis k naslovu Jebi ga - original.
V hitri elektronski komunikaciji se je uveljavil zapis "jbg".