Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
vŕh
1. vsaka od vzpetin, v katere se gorovje v višjem delu razcepi
2. zgornji, navadno zoženi del
3. najvišja točka, najvišji del
4. izraža površino, gladino
5. izraža skrajni zgornji del ob odprtini
6. najboljši dosežek, predstavnik česa
7. najvišje mesto, položaj v kaki organizaciji
8. razvojna stopnja največje kakovosti, uspešnosti
9. najboljše mesto, najvišja uvrstitev
10. sestanek voditeljev držav
11. vinograd (v gričevnatem svetu)
vŕh
-a tudi vŕh -á m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv; tož. mn. -é, mest. dv. in mn. tudi -éh, or. mn. tudi -mí (ȓ; ȓ ȃ) 1. priti na ~ (gore); odžagati ~ (drevesa); doseči ~ ustvarjanja; publ.: uvrstiti se na ~ na najboljše mesto: državni ~ najvišji organ: geom. ~ stožca2. naliti kozarec do ~a |do roba|; splavati na ~ |na površje|; speljati napeljavo po ~u |po površini|; publ. odločati z ~a z najvišjega mesta: poud.: do ~a glave imeti koga |imeti koga za nadlego|; Hiša je pogorela od ~a do tal |popolnoma|; stanovanje na ~u |v najvišjem nadstropju, na podstrešju|;
vŕsta
1. kar tvori več oseb, stvari, razvrščenih druga poleg druge ali druga za drugo v eni smeri
2. grafična enota iz znakov, razvrščenih drug poleg drugega v eni smeri
3. večja množina sledečih si pojavov, stvari
4. celota pripadnikov, članov kake stranke, poklicne, socialne skupine, vojske
5. kar v okviru kake celote tvorijo posamezne stvari z določeno skupno lastnostjo
6. kar v okviru celote tvorijo posamezne rastline ali živali, ki imajo skupne lastnosti in se med seboj razmnožujejo
7. izraža mesto, položaj v zaporedju, na katerem je kdo ali kaj, ko more ali mora uresničiti, pretrpeti določeno dejanje ali stanje
8. stopnja kakovosti
9. pokošena trava v vrsti, kakršna nastaja ob košenju; red
10. ruska dolžinska mera, približno 1.050 m
zbírka
1. kar je nabrano, zbrano
2. sistematično urejena skupina predmetov, stvari, navadno istovrstnih
3. skupek, izbor tiskanih del, sistematično urejenih po določenih merilih
4. delo, ki vsebuje sistematično urejena krajša literarna dela
zríniti
-em dov. zrínjen -a; zrínjenje (í ȋ) koga/kaj ~ sneg s pločnika; ~ vsiljivca k vratom; poud. zriniti koga v kaj ~ sina v medicino |spraviti|; zríniti se -em se (í ȋ) ~ ~ na vlak; ~ ~ skozi grmovje; poud. ~ ~ v reprezentanco |s težavo se uvrstiti|;