Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
tréščiti
1. povzročiti močen pok ob razelektritvi ozračja
2. dati močen, rezek glas
3. silovito zaloputniti
4. slišno silovito udariti, zadeti se ob kaj
5. močno udariti
6. silovito vreči
7. nenadoma, nepričakovano priti
tréščiti
-i dov. -en -ena; tréščenje (ẹ́ ẹ̑) 1. Zagrmelo je in treščilo; treščiti v koga/kaj Treščilo je v senik2. os., poud. Blizu je treščila granata |eksplodirala|; poud. treščiti koga/kaj ~ fanta skozi vrata |s silo vreči|; poud. treščiti koga/kaj v kaj ~ nasprotnika v obraz |močno udariti|; poud. treščiti koga/kaj po čem ~ nasprotnika po glavi |močno udariti|; poud. treščiti ob kaj pri padcu ~ ~ skalo |silovito zadeti|; treščiti v koga/kaj Strela je treščila v senik; poud. Skoraj bi treščil vanj |se zaletel|; poud.: ~ na tla, po tleh |pasti|; nenadoma ~ ~ hišo |nepričakovano priti|; tréščiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) poud.: Fantje so se treščili |spopadli|; ~ ~ v morje |skočiti|;
trzávica
1. nehoteno sunkovito krčenje navadno obraznih mišic
2. zelo močna živčna, čustvena napetost zaradi spora, nesporazuma
túj
-a -e; bolj ~ (ȗ ú ú) ~ obraz; biti ~; poud. Ne bodi tako ~ |zadržan, neoseben|; tuj komu/čemu postati ~ prijateljem; Ta lastnost mu je ~a túji -a -o (ú) ~ jezik túje -ega s, pojm. (ú) najti kaj ~ega med svojimi stvarmi na túje smer. prostor. prisl. zv. (ȗ) iti ~ ~ |v tujino|; na tújem mestov. prostor. prisl. zv. (ȗ) živeti ~ ~ tújost -i ž, pojm. (ú)
Dostopnost