Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Kibernetika
Interdisciplinarna in transdisciplinarna znanost o komunikaciji in samoorganizaciji kompleksnih sistemov, znanost o tem, kako ljudje, živali in stroji (v smislu organizacije sestavnih delov oz. ustroja) medsebojno komunicirajo in se nadzirajo oziroma regulirajo, znanost o vzorcih in organizaciji. Izvira iz 40-tih let 20. stoletja. Razvijala se je v tesnem sovplivanju s sistemsko teorijo (ki je matematični ekvivalent kibernetike) in povezovala različne naravoslovne (empirične) in družbene znanstvene discipline, temeljna kibernetična načela opažamo (interpretiramo) v fizikalnem, biološkem, psihosocialnem svetu in kombinacijah omenjenih razsežnosti. Razvojne različice kibernetike v drugi polovici 20. stoletja: kibernetika prvega reda, kibernetika drugega reda, nekateri avtorji govorijo tudi o kibernetiki tretjega reda (in tudi četrtega reda). Ključni pojmi: krožna vzročnost, rekurzivnost, povratna zveza. Ključni avtorji: Norbert Wiener, Ross Ashby, Warren McCulloch, Arturo Rosenblueth, Gr...
Kibernetika tretjega reda
Interdisciplinarna in transdisciplinarna znanost o komunikaciji in samoorganizaciji kompleksnih sistemov. Za kibernetiko tretjega reda zaenkrat nimamo enotne, splošno sprejete opredelitve, nekateri kibernetski avtorji razumejo vse predloge nadaljnjih redov kibernetike kot (nepotrebne) različice kibernetike drugega reda. Če se je kibernetika prvega reda ukvarjala z opazovanimi (alopoietskimi) sistemi, kibernetika drugega reda pa z opazujočimi (avtopoietskimi) sistemi, potem se kibernetika tretjega reda ukvarja z vzajemno opazujočimi se (tako alopoietskimi kot avtopoietskimi) sistemi oziroma z odnosom med opazovalci kot komunikacijskimi sistemi, ki jih povezuje komunikacijski proces. Opazovalci se razvijamo skupaj s sistemi, s katerimi smo v interakciji. Naša prepričanja zrcalijo naše vedenje v odnosu, nadzor je interaktiven, naša resničnost je soustvarjena. Prehod od kibernetike drugega reda h kibernetiki tretjega reda pomeni premik od poudarjanja informacijsko zaprtih nevronskih mrež p...
klìn
1. paličast, na eni strani priostren kos lesa, železa, ki se v kaj zabije
2. kovinska ali lesena priprava za zagozdenje
3. prečna palica na lestvi
4. navadno lesen, v steno zabit predmet za obešanje
5. podolgovat kovinski predmet z ušesom, ki se zabije v skalo za pomoč pri plezanju
klìn
klína tudi klín -a m (ȉ í; ȋ í; ȋ) zabiti ~; plezalni ~; poud.: novico sneti s ~a |izmisliti si jo|; obesiti študij na ~ |opustiti študiranje|; stati na najnižjem ~u družbene lestvice |imeti najnižji družbeni položaj|;
kodificíran
-a -o (ȋ) kodificírani -a -o (ȋ) neobč. ~e družbene norme uzakonjene, predpisane: ~o pravo kodificíranost -i ž, pojm. (ȋ) neobč. uzakonjenost, predpisanost:
kodificírati
združiti različne zakone ali nepisana pravna določila v enoten (zakonski) tekst
Dostopnost