Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Clostrídium
klostridij; rod po Gramu pozitivnih, anaerobnih, sporogenih, večinoma saprofitnih paličastih bakterij. Imajo kroglaste ali jajčaste endospore, ki leže centralno, terminalno ali subterminalno. Najdemo jih v črevesju človeka in živali, v zemlji, vodi, prahu, živilih in na rastlinah. Energijo pridobivajo s fermentacijo sladkorjev in beljakovin. Patogene vrste klostridijev izdelujejo encime in eksotoksine, ki povzročajo hude bolezni pri ljudeh in živalih. Tipska vrsta je C. butyricum. Medicinsko pomembni klostridiji so C. tétani, C. botulinum, C. difficile, C. perfringens in drugi klostridiji plinske gangrene. Nekateri predstavniki, npr. C. acetobutylicum, so pomembni za produkcijo acetona, isopropanola in butanola.
Coxiella burnetii
vrsta rikecij, ki povzročajo vročico Q, so zelo odporne in živijo tudi zunaj organizma, z njimi se lahko okuži z vdihavanjem spor v prahu, z izločki okuženih živali, redkeje pa s pikom klopa
čebéle
kožekrilci več družin in več kot 20 000 vrst, med katerimi so zaradi pridelkov (predvsem medu, cvetnega prahu in voska) najbolj znane medonosne vrste, ki so pomembne tudi medicinsko zaradi svojega žela, s katerim boleče pičijo, njihov strup pa lahko pri senzibiliziranem človeku povzroči hudo ali celo smrtno nevarno alergijsko reakcijo
Dostopnost