Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἀντ-απαιτέω
1. act. nazaj zahtevam (kot povračilo). 2. pass. tudi mene kličejo na odgovor.
ἀντι-γράφω
1. act. pišem proti komu (čemu), odgovarjam pismeno. 2. med. a) ugovarjam, da bi bila tožba dopustljiva, vložim protitožbo; b) zahtevam sodnim potom dediščine.
ἀξιόω
(ἄξιος) I. act. 1. smatram za vrednega, τινά τινος koga česa; počastim koga s čim τινί. 2. a) smatram kaj za primerno, prav, za dolžnost, zahtevam, želim, hočem, prosim, prisvajam si τί; b) ne pomišljam se, ne sramujem se, drznem se z inf. 3. mislim, verujem, sodim, menim z inf., ἵνα, ὅπως. II. pass. smatrajo me za vrednega τινός, spoštujejo, častijo me. III. med. smatram se za vrednega, οὐκ ἀξιόομαι menim, da kaj ni primerno moji časti (dostojanstvu).
ἀπ-αιτέω
iščem, zahtevam nazaj, izterjavam τινά τι; pozovem koga na odgovor λόγον τινά.
ἀράομαι
, ion. ἀρέομαι d. m. (ἀρά), [fut. ἀρᾱ́σομαι, aor. ἠρᾱσάμην, pf. med. in pass. ἤρᾱμαι, adi. verb. ἀρᾱτός, ion. ep.: fut ἀρήσομαι, ep. cj. aor. ἀρησόμεθα] 1. molim h komu (ali) koga τινί. 2. želim, zahtevam z inf., obljubljam (Il. 23, 144); (po)kličem (na maščevanje) Ἐρινῦς. 3. ion. in poet. preklinjam, želim komu kaj (hudega).
βούλομαι
d. p. [Et. iz βόλσομαι, kor. gwel. – Obl. fut. βουλήσομαι, aor. ἐβουλήθην, pf. βεβούλημαι, ep. tudi βόλομαι] 1. a) hočem, želim, zahtevam, ὁ βουλόμενος kdor hoče, kdorkoli, vsak, ki hoče (= ὃς βούλει); βούλει φράσω ali ti naj povem? εἰ βούλει če ti je všeč, po godu, nadalje, potem; βουλομένῳ μοί ἐστί τι všeč, po godu mi je, hočem; μὴ βουλόμενος proti volji, nerad; b) sklenem, nameravam, τί βουλόμενος s kakšnim namenom? βουλόμενος z inf.: z namenom, da bi; c) namenim komu kaj τί τινι; τὸ βουλόμενον sklep, namera; pri stvareh: pomenjam, τί τοῦτο βούλεται; kaj to pomeni? ὁ νόμος βούλεται zakon veleva. 2. rajši hočem kakor (s πολύ in μᾶλλον), bolj cenim.
γλίχομαι
d. m. držim se česa, zahtevam kaj, težim po čem, hrepenim po čem, prizadevam si τινός, περί τινος, ὡς z ind. fut., inf.
δέομαι
(med. k δέω 2) d. p. [fut. δεήσομαι, aor. ἐδεήθην, pf. δεδέημαι, ep. δεύομαι] 1. manjka mi česa, nimam česa, sem brez česa, potrebujem, τινός τι koga v čem, οὐδὲν ὑμῶν δέομαι prav nič vas ne potrebujem, τὸ δεῖσθαι potreba, siromaštvo, ubožnost; οἱ δεόμενοί τινος ki želijo s kom govoriti, ki se oglase za avdijenco. 2. želim, prosim, zahtevam τί τινος, παρά τινος, z inf. in acc. c. inf.; τί δεόμενοι ἥκετε; s kakšnim namenom ste prišli?
Dostopnost