Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
íkterus
rumeno obarvanje beločnic, kože, vidnih sluznic in drugih tkiv ter telesnih tekočin z žolčnimi barvili
Imaginarni sektor
Dejstva:
1) Kar ni realno, je imaginarno (oz. namišljeno).
2) Gospodarstvo je imenovano s sopomenko "realni sektor".
Zaključek:
Sektor ki ni realen, je imaginaren. Zaposlen si lahko torej ali v realnem, ali pa v imaginarnem.
Npr:
1) Primer **napačnega dialoga, pogovor nepoznavalcev tematike:
A: "Janez, a ti še vedno delaš v realnem sektorju?"
J: "Ne, sedaj sem zaposlen v državni upravi".
2) Primer vsebinsko **pravilnega dialoga:
A: "Janez, a ti še vedno delaš v realnem sektorju?"
J: "Ne, sedaj sem zaposlen v imaginarnem sektorju".
imé
1. beseda, več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje, določevanje
2. ugled, priznanje
3. oseba, kot jo določa prilastek
4. izraža posrednost glagolskega dejanja
5. med ljudmi znano, ustaljeno pozitivno mnenje o kom
imeník
Po abecedi urejen seznam oseb z njihovimi kontaktnimi podatki: ime ...
en directory, (tele)phone book
imenováti
1. dati, določiti ime
2. reči, povedati ime koga
3. izbrati, nameniti za kaj
4. izraža lastnost, označenost predmeta
iméti
1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina
2. izraža, da je pri osebku kaj, s čimer razpolaga
3. izraža, da je pri osebku kaj, navadno krajši čas in s kakim namenom
4. izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del
5. izraža
6. izraža lastnost, značilnost, stanje stvari, ki obstaja pri osebku
7. izraža omejitev lastnosti, značilnosti na stališče osebka
8. izraža
9. izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
10. izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik
11. izraža navzočnost v prostoru in času
12. gojiti, rediti
13. ljubiti
14. postati mati, oče
15. imeti spolni odnos, spolne odnose
16. morati
17. mikati, želeti si
18. izraža nezadovoljstvo, razočaranje
iméti
imám nedov. -èj/-êj -êjte, -ajóč, -áje; -èl/-él -éla; (-èt/-ét); nikalno nímam (ẹ́ ȃ; nȋmam, pokr. nímam) koga/kaj 1. ~ avtomobil, hišo; ~ brata, prijatelja; Teden ~a sedem dni; Nima česa, kaj jesti; knj. pog.: ~a me, da bi vprašal mika me: ~aš cigareto? Ali mi daš cigareto: ~aš kaj za posoditi? Ali lahko kaj posodiš, moreš kaj posoditi: Pri sosedu ~ajo kokoši gojijo, redijo: poud.: ~ nekaj za bregom |nekaj skrivati, tajiti|; Dolgo je nagajal, zdaj pa ~a |izraža zadovoljstvo, privoščljivost|; dov.: Imela bosta otroka; knj. pog.: Prejšnji mesec je imela otroka |je rodila|; Mačka je imela pet mladičev skotila, povrgla: 2. ~ brado, močen glas, skrbi; ~ osemdeset let |biti toliko star|; ~ orodje v redu; ~ koga rad; knj. pog., poud.: Ta človek nima dna |je nenasiten|; ~ prav |trditi, zastopati pravo mnenje|; ~ prosto |biti prost|; omilj. ~ dolge prste |krasti|; poud.: Ta pa ~a glas |glasno govori; lepo poje|; ~ dober nos |bistro, pravilno predvidevati|; ne ~ pojma o čem |skoraj nič ne vede...
imeti asa v rokavu
imeti skrivni načrt, s katerim se lahko rešimo iz neprijetne situacije
Izraz izvira iz iger s kartami, pri katerih lahko v primeru, da smo dobili slabe karte, iz rokava potegnemo skritega asa (pri večini iger najmočnejša karta).
Kljub temu, da gre pri dobesedni razlagi za goljufanje, se izraz uporablja za iznajdljivost predvsem v pozitivnih situacijah in z njim ne označujemo goljufov.
Čeprav je minuto pred koncem kazalo na to, da bomo izgubili, je imel trener asa v rokavu - na igrišče je poslal svežega napadalca in uspelo nam je zmagati.
imeti maslo na glavi
Če hočemo povedati, da nekdo pri vsej zadevi ni nedolžen, rečemo, da ima maslo na glavi.
"On ima pa že toliko masla na glavi, da mu nič več ne verjamem."
Na redakciji Razvezanega jezika menimo, da frazem izvira iz kriminalistike. Hans Gross (1847–1915), eden njenih očetov, je deloval v Grazu in vplival na razvoj orožniškega sistema in metod dela tudi pri nas. V enem od priročnikov svetuje, da naj na kraju kaznivega dejanja preiskovalec dobro povoha. Če zavoha žaltavo maslo, je lahko gotov, da je bil storilec cigan, saj so si ti pričesko oblikovali z maslom.
Glej str. 42 v tem viru (pozor, vsebuje rasistične oznake!).
Dostopnost