Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
družbena lastnina
družbena imovina, družbeno imetje, družbeno premoženje | javna last
Družbena mimikrija
Posnemanje, ki poteka na način pretvarjanja oz. manipulacije, s katero si posameznik, skupina ali organizacija skuša povečati možnost uspeha ali zmanjšati nevarnost neuspeha v interakcijah z družbenim ali naravnim okoljem. Takšno delovanje mimikretičnih akterjev se lahko izvaja na različnih nivojih, od makro do mikro ravni. Vsak mimikretični odnos je – kljub neizmerni raznovrstnosti primerov – sestavljen iz enakih elementov (več o tem glej istoimensko delo Marjana Smrketa, 2007).
drúžbena móč
Sredstvo, ki ga uporabljamo za uresničevanje splošnih ciljev družbe, ...
en social power
Družbena moč
Sposobnost delovanja na druge v skladu z našimi interesi. Splošne oblike moči so vpliv, kontrola in avtoriteta. Vpliv je aktualizirana moč, torej njeno izvajanje, ko smo jo že aktivirali (moč »na delu«); kontrola pomeni izvajanje vpliva v normiranih pogojih, o avtoriteti pa govorimo, ko je moč v potencialni obliki in se še ne manifestira skozi vpliv.
družbena naložba
Financing and investment
bg
продуктивна инвестиция
da
erhvervsinvesteringer
,
produktiv investering
,
realinvestering
,
realinvesteringer
de
Anlageinvestitionen der Unternehmen
,
Investitionen in Produktionsanlagen
,
Realinvestition
,
produktive Investition
el
παραγωγικές επενδύσεις
,
παραγωγική επένδυση
en
investment in productive enterprises
,
productive investment
,
real investment
es
inversiones productivas
,
inversión productiva
fi
reaali-investointi
,
tuottava investointi
fr
investissement productif
ga
infheistiú táirgiúil
it
investimenti produttivi
,
investimento produttivo
,
investimento reale
lt
gamybinės investicijos
nl
investering in niet-financiële activa
,
productieve investering
,
productieve investeringen
pt
investimento produtivo
,
investimentos produtivos
ro
investiție productivă
sl
produktivna naložba
Družbena neenakost
Pomeni takšno vrsto neenakosti med ljudmi, ki se ustvarja in vzdržuje sistemsko (ne pa individualno niti naravno), medtem ko jo dominantna kultura ideološko legitimira za koristno ali celo nujno. Posledica te vrste neenakosti je stratifikacija družbene strukture, ki je glavni izvor napetosti, konfliktnosti in relativnega slabšanja kakovosti življenja za večino članov družbe. S hierarhiziranjem velikih kategorij prebivalstva (zlasti po kriterijih bogastva, dohodkov, družbene moči, ugleda) se nekatere skupine na relativno stabilen in trajnejši način afirmirajo in privilegirajo, druge pa marginalizirajo in diskriminirajo.
Dostopnost