Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
Etika
Beseda etika izhaja iz starogrške besede ēthos, ki pomeni nrav, značaj, način življenja, običaj. Etiko sestavljajo moralna načela, s pomočjo katerih lahko razlikujemo med tem, kar je 'prav' in kar 'narobe': med družbeno sprejemljivimi ravnanji in tistimi, ki veljajo za nesprejemljiva oz. neetična. Skozi zgodovino so filozofi na različne načine utemeljevali, kaj pomeni dobro / etično: Aristotel (6 stol. p.n.š.) je govoril o vrlinah posameznikov kot vodilu za etično ravnanje; Immanuel Kant (18. stoletje) je trdil, da moramo do drugih postopati tako, kot želimo, da bi oni do nas; John Stuart Mill (19. stoletje) je menil, da lahko etičnost merimo po izidu oz. posledici dejanj. Etika v socialnem delu se opira na različne teorije etike, ko poskuša ponuditi odgovore na vprašanje: »kako naj socialna delavka ravna?«.
etika
etičnost; nravoslovje | filozofija morale, moralna filozofija; morala
etika
izbira med "pravilnimi" in "napačnimi" vrednotami in ravnanjem
en ethics
de Ethik
akademska etika
moralne vrednote, ki jih akademska skupnost prepozna in spoštuje
en academic ethics
de Wissenschaftsethik
-étika
etika, jetika, asketika, atletika, ejdetika, estetika, fonetika, genetika, heretika, kinetika,
Etika udeleženosti
Koncept etike udeleženosti zahteva, da socialna delavka odstopi od moči, ki ji ne pripada: od moči, da poseduje resnice in rešitve. Njeno moč nadomesti občutljivo skupno raziskovanje, v katerem se rešitve soustvarjajo; socialna delavka je udeležena kot sogovornica, kot soustvarjalka. V pogovoru, v katerem ravnamo v skladu z načeli etike udeleženosti, nihče nima in ne potrebuje končne besede, gre za pogovor, ki se nadaljuje.