Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
μένος
, ους, τό [Et. strperz. maniš: Ha-xāmaniš = Ἀχαιμένης, kor. men, gl. μαίνομαι] ep. poet. 1. a) želja, volja, hrepenenje, prizadevanje, teženje, nagon, naklep, nakana; b) strast, jeza, srd; pogum, junaštvo. 2. a) (življenjska) moč, krepkost, sila, oblast; b) trpež, obstanek; c) pogosto opisuje osebo: μένος Ἀλκίνοοιο silni Alkinoj.
ὁρμή
, ἡ [Et. iz kor. ser, teči] 1. a) napad, naskok, naval, pritisk, udarec, sila, moč, ἐς ὁρμὴν ἔγκεος ἐλθεῖν približati se za lučaj kopja; b) odhod, pohod, podjetje, začetek, vojna. 2. nagon, trud, prizadeva, naklep, namera, želja, hrepenenje, strast, marljivost, καθ' ὁρμήν vneto, marljivo, μιᾷ ὁρμῇ in ἀπὸ μιᾶς ὁρμῆς v enem navalu, istočasno, obenem, enodušno, z isto gorečnostjo.
περιβολή
, ἡ (περι-βάλλω) 1. objem, objetje, εἰκὸς χειρῶν περιβολὰς λαβεῖν naravno je (spodobi se), da se objamejo. 2. obdajanje, obseg οἰκίης, obkoljenje, περιβολὴν ποιοῦμαι naredim krog (kot, ovinek), τοῦ χωρίου ὀξεῖαν καὶ γωνιώδη τὴν περιβολὴν ἔχοντος ker je tvorila pokrajina (obrežje) oster kot. 3. prizadevanje za, hrepenenje po ἀρχῆς. 4. a) ogrinjalo, obleka, plašč; b) zavitek, ovitek (nit, ki je okrog pisma ovita in s pečatom pritrjena).
πόθος
, ὁ 1. hrepenenje, koprnenje, želja, τινός po čem, σός po tebi; pl. hrepeneča ljubezen. 2. pogrešanje, pomanjkanje.
σός
, σή, σόν [Et. iz τϝο-ς, τϝᾱ-, lat. tuus, tvoj, gl. σύ. – Obl. ep. gen. masc. σοῖο, pl. fem. σέων, ep. tudi τεός]. 1. tvoj. 2. a) ὁ σός tvoj sin (oče, soprog); b) ἡ σή tvoja žena; c) τὸ σόν, τὰ σά tvoja stvar, reč, korist, dolžnost, položaj, imetje. 3. obi. σὴ ποθή želja, hrepenenje po tebi.
τελεσιουργός
2 ki delo dovršuje, pospešuje, pospeševalen, uspešen; subst. τό zmožnost, kaj v vsakem oziru pospeševati, hrepenenje po popolnosti; τὸ τελεσιουργόν διὰ πάντων sposobnost, da napreduje v vseh delih.
φιλονῑκία
, ἡ in pl. 1. hrepenenje po zmagi (prvenstvu), tekmovanje, častihlepnost, ljubosumnost. 2. prepirljivost, pričkanje, πρός τινα (τι) s kom, περί τινος o čem.
χῆτος
, ους, τό ep. (gl. χατέω) [samo dat. χήτεϊ in χήτει] pomanjkanje, pogrešanje, želja, hrepenenje po τινός.
χρεώ
, οῦς, ἡ χρειώ ep. [dat. χρειοῖ] (χρή) 1. potreba, sila, stiska, hrepenenje, želja, τινός po kom; χρεοῖ ἀναγκαίῃ vsled silne potrebe; ἦ τι μάλα χρεώ zares, bilo je zelo potrebno (da sta prišla), ἵν' οὐ χρεὼ πείσματός ἐστιν kjer ni potreba vrvi. 2. χρεώ ἐστι (γίγνεται, ἵκει, ἱκάνει) potreba je (nastane, nastopi) = χρή; veže se z acc. osebe in gen. stvari: ἐμὲ χρεὼ γίγνεται νηός potrebujem ladje, οὔ τί με ταύτης χρεὼ τιμῆς ne potrebujem te časti; τίπτε δέ σε χρεώ čemu potrebuješ to?