Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
drúžbenoekonómski
nanašajoč se na gospodarstvo določene družbe ali gospodarski položaj posameznikov ali skupin v njej
drúžbenogospodárski
nanašajoč se na gospodarstvo določene družbe ali gospodarski položaj posameznikov ali skupin v njej
formácija
1. skupina ljudi z določeno razvrstitvijo, razporeditvijo in določenimi nalogami
2. več strank, držav, skupin, ki so povezane s podobnimi interesi
3. oblika družbe na določeni stopnji razvoja, družbena ureditev
hrbteníca
1. del telesnega ogrodja iz vretenc, ki poteka na hrbtni strani trupa
2. glavni, bistveni del česa
hrbteníca
-e ž (í) zlomiti si ~o; ukrivljena ~; publ. dati gibanju trdno ideološko ~o |oporo|;
ideološki
(pridevnik)
en ideologic,
ideological
de ideologisch
sq ideologjik
hr ideološki
kulturac
Kultura? Ne me hecat.
Kultura, ki si sicer zasluži vso čast in slavo, je v vsej svoji skrajnosti postala žalitev in kletvica za sproščanje frustracij. Za te in sorodne tegobe smo v Art središču [1] natanko pred sedmimi leti - po našem skromnem mnenju- iznašli izjemno primerno besedno skovanko, ki se nam je že takrat (takšnega mnenja pa smo še danes) zdela neskončno primerna za opis kulturne politike, ki jo vodi Slovenija: rekli smo ji KULTURAC.
Kultura s C-jem
Kulturac je sestavljenka/izpeljanka/ skovanka: nova beseda, narejena iz podstave (kultura) in pripone (c) ter v osnovi izhaja iz vizualne podobe (logotipa) bivšega Ministrstva za kulturo. Znotraj umetniške scene bi ji lahko rekli tudi subvertising, ad busting oz. para oglas [2].
Pripona črke c (kot copyright) daje misliti, da državna institucija in njeni zaposleni, ki bi morali skrbeti za razvoj raznolike kulturne in umetniške produkcije, delujejo pravzaprav izključevalno, klientielistično, elitno, togo birokratsko,...