Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
múčiti
1. namenoma povzročati telesne bolečine
2. povzročati, da mora kdo prestajati velik napor, velike neprijetnosti
3. povzročati duševno ali telesno neugodje, trpljenje
mučiti
(glagol)
en wrack,
oppress,
burden,
tire,
trouble,
consume,
torture,
torment,
rack,
anguish,
batter,
mortify
de belasten,
plagen,
foltern,
quälen,
martern,
piesacken
hr mučiti,
maltretirati
mučiti se
(glagol)
en toil,
go to great pains,
pump away,
strive,
labour,
labor,
endeavour,
endeavor,
exert,
put out for,
put out,
go to the trouble,
take the trouble,
go to the bother,
bother,
thrash around,
thrash about,
toil,
go to great pains,
try,
strive,
labour,
labor,
endeavour,
endeavor,
exert,
put out,
go to the trouble,
take the trouble,
go to the bother,
aspire,
bother,
try to,
strive to,
bother to,
torture,
torment,
struggle
de bemühen sich,
mühen sich,
bemühen sich,
bemühen sich zu,
quälen sich,
abquälen sich,
plagen sich
hr potruditi se,
truditi,
potruditi se,
truditi,
potruditi se,
truditi,
mučiti se,
maltretirati se
razrešíti
1. narediti, da kaj preneha biti neznano, nejasno, zapleteno
2. priznati, potrditi prenehanje funkcij, pooblastil, navadno zaradi izteka mandata
razrešíti
in razréšiti -im dov. razréšenje; drugo gl. rešiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ uganko; ~ protislovja ≥ odpraviti: ~ skrivnosti narave ≥ spoznati, odkriti: razrešiti koga/kaj ~ sekretarja; ~ nadzorni odbor razrešíti se in razréšiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Kar ga je mučilo, se je razrešilo samo od sebe
rešíti
1. narediti, da kdo, ki je v življenjski nevarnosti, ostane živ
2. narediti, da kdo preneha biti na življenjsko nevarnem kraju
3. narediti, da kdo preneha biti deležen kakega neprijetnega, nezaželenega stanja
4. narediti, da kdo preneha imeti v svoji okolici neprijetno, nezaželeno osebo
5. narediti, da kaj ogroženega
6. narediti, da kaj preneha biti neznano, nejasno, zapleteno
7. sprejeti, izreči o čem končno sodbo, mnenje, sklep
torture
sl mučenje, muka, tortura; bol(ečina), trpljenje, bridkost; izkrivljenje, pačenje (besedila itd.)
κέντρον
, τό (κεντέω) 1. a) bodica, bodilo, ostroga, osten (palica z železnim šilom, s katerim so zbadali in poganjali živino); b) jermenast bič z bodicami (kot mučilo); c) želo; d) igla, ostnata zapona. 2. a) izpodbadanje, izpodbuda, mik; b) bolečina; c) ἐμοῦ hrepenenje po meni. 3. središče (centrum).