Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
kako se v xyz jeziku reče
Razne besedne igre se začno s temi besedami, vse pa temeljijo na tem, da s slovenskimi besedami, ki so glasovno sicer zelo približane nekemu tujemu jeziku, izrečejo kaj, kar ima (navadno) žgečkljiv pomen v slovenščini, če ga pa nima, se pa smeješ temu, da ti je nekdo res nasedel in ni prepoznal slovenskih besed.
Oponašanje francoščine:
žabartma = žaba rit ima
bktravojé, kontravojé = bik travo je, konj travo je (mlajša različica); starejši govorijo še bktravaje
telésepasé = tele se pase
Poskusite Francoze očarati z naslednjo povedjo: Žené selepé naparé komuvé nalepak. = Ženske se lepijo na denar kot muhe na lepilo.
Najbolj znana francoska dieta ni Montignacova, ampak menžri = manj žri.
Zelo hudomušno je tudi preoblikovanje francoskega Notre-Dame (naša gospa = Marija, Jezusova mati) v "noter dam" (kaj drugega le kot spolni ud). Učinek je toliko večji, ker vzporejamo cerkev in spolnost.
Kako se po kitajsko reče ...
... klopca? (tuki) čiči-pa-čaki
... stranišče? čiči-pa-kaki
... postelja? tuki-fuki
Ka...
kamor gre še cesar peš
na stranišče
V družbi lahko svoj odhod na stranišče napovemo z besedami: "Zdaj grem pa tja, kamor gre še cesar peš!" in s tem na šaljiv način opravičimo svojo odsotnost. Verjetno nas v svetu krivic in neenakosti pomirja univerzalnost fizioloških opravil (rojstvo, izločanje, smrt).
Glede na žalosten konec, ki je plemiča Erazma Predjamskega doletel prav na "kraju, kamor je hodil po lastnih opravkih", pa lahko sklepamo, da fraza izraža tudi vero v upravičenost družbene razslojenosti.
Janez Vajkard Valvasor: "Tam da je namreč kraj, kjer ima njegov gospodar vsako noč neko potrebno opravilo, ki ga celo turški cesar ne more opraviti po kakem odposlancu ali velikem vezirju, temveč sam v lastni osebi ..."
karakter
Beseda med mladimi pomeni žensko oprsje. Bujno oprsje označuje zveza "dober ka'rakter".
Fantje radi govorijo, da so jim všeč "punce z dobrim karakterjem". Poigravajo se namreč z običajnim pomenom besede karakter - namigujejo, da so jim všeč odločna dekleta, ki razmišljajo s svojo glavo, v resnici pa mislijo na prsata dekleta.
kekec
Priljubljen slovenski literarni in filmski junak.
Beseda se uporablja za označevanje temeljne nesposobnosti.
"Ti si pa res en kekec, to bi vsak znal."
Zanimivo vprašanje je, od kod samo ime Kekec. Možni odgovor je, da Kekec, ko je bil še majhen, ni znal izgovarjati svojega imena (njegovo pravo ime je, kot je znano, Mežnarčev Gregec) in si je pač rekel "Kekec". Tako so ga potem klicali domači in navsezadnje se ga je ime prijelo.
Glede izvora imena - bojda je izvedenka iz Drekec.
Lep primer rabe v stavku:
Za to, da si bend z vsebino, izdelano strategijo in prepoznavno "blagovno znamko", že dolgo ni več dovolj biti samo skupina štirih ali petih kekcev, ki se nekaj grejo; to zahteva konstantno akcijo in vključuje veliko sodelavcev, veliko koordinacije in organizacije ter ogromno volje in dela. (Laibach)
------------------------------------------------------Prosto po Mihi Mazziniju, je uporaba imena literarnega junaka Kekca kot slabšalnice, precej nenavaden pojav, vendar lepo prikazuje stanje...
kočerja in koserja
Ker Slovenci nimamo prave ustreznice angleškemu dinner (kosilo se, vsaj v naši zavesti, je prej, čeprav se zadnje čase vse pozneje kosi), nekateri za obed okrog 16.00 ali 17.00 raje kot kosilo rabijo kočerja, kar je sklop okrnjenih besed ko**silo in ve**čerja. Kočerja je namreč obed med tema obedoma. Glagol je kočerjati.
Koserja se sliši zelo redko, ponavadi bolj šaljivo in šele po omembi kočerje, ali pa če se komu zareče. Beseda se ne more prebiti v širši krog uporabe, ker zelo spominja na "srati" (koserja). Kljub temu mislim, da bi bila primerna v smislu mizerne popoldanske malice oz. slabega, neokusneha poznega kosila.
V primerih popolnoma neurejene prehrane, kar sledi drugim nevšečnostim, pa se večkrat pojavi celo zakočerja ali bolj spevno zakovirja - nekakšen vse v enem. O okusih in mizeriji tu ni potrebo razpravljati.
Postopek sklapljanja okrnjenih besed je zelo zanimiv. V angleščini je tako npr. nastal brunch (breakfast + lunch). Tudi v slovenščini ima ta način tvorjenja novih bese...
Kosmov udar ali polnozrnati prdec
Kosmov udar ali polnozrnati prdec, med laiki znan tudi kot ena izmed podvrst prdca presenečenja, je prdec sui generis, saj v teoriji ni soglasja o njegovi resnični naravi.
Kosmov udar je praviloma prdec suhe sorte, nizke vlažnosti, od ostalih prdcev pa se razlikuje po tem, da so v njemu poleg primesi plinov tudi kosmi (delčki, koščki) čisto pravega, relativno suhega dreka - angloameriško: ''With real chunks of crap'' . Ker je njegov stvaritelj po pravilu predhodno prepričan, da gre za nenevaren izprd zraka, ki bo s svojimi primesmi zgolj v manjši ali večji meri zagabil zrak v okolici, ga rad udari 'na polno', zato je vsekakor kratkoročne narave (traja manj kot sekundo), s srednjeročnimi posledicami (smrad,...). Prav tu pa stvaritelj naleti na presenečenje, saj se med gmotami in zmesmi plinov nahajajo (pravilneje: skrivajo) tudi kosmi (zrna) blata, ki običajno končajo v hlačah. In ker so kosmi velikokrat, a ne vedno, ostanki zrn (polnozrnati kruh, arašidi, pistacije,...), se ga je prijel...
kulturac
Kultura? Ne me hecat.
Kultura, ki si sicer zasluži vso čast in slavo, je v vsej svoji skrajnosti postala žalitev in kletvica za sproščanje frustracij. Za te in sorodne tegobe smo v Art središču [1] natanko pred sedmimi leti - po našem skromnem mnenju- iznašli izjemno primerno besedno skovanko, ki se nam je že takrat (takšnega mnenja pa smo še danes) zdela neskončno primerna za opis kulturne politike, ki jo vodi Slovenija: rekli smo ji KULTURAC.
Kultura s C-jem
Kulturac je sestavljenka/izpeljanka/ skovanka: nova beseda, narejena iz podstave (kultura) in pripone (c) ter v osnovi izhaja iz vizualne podobe (logotipa) bivšega Ministrstva za kulturo. Znotraj umetniške scene bi ji lahko rekli tudi subvertising, ad busting oz. para oglas [2].
Pripona črke c (kot copyright) daje misliti, da državna institucija in njeni zaposleni, ki bi morali skrbeti za razvoj raznolike kulturne in umetniške produkcije, delujejo pravzaprav izključevalno, klientielistično, elitno, togo birokratsko,...
kuzarac
Slovenščina je sorodna ostalim balkanskim jezikom, delimo si mnogo besed (npr. kako, vreme, pošta, voda, oblak, itd.) vendar še zdaleč ni enaka! Slovenceljni pa se tega pogosto ne zavedajo in prevajajo slovenščino tako, da spremenijo kakšno črko slovenski besedi in dodajo novi skovanki odgovorjajoč naglasak. Odličen primer je beseda "kuzarac". Tako namreč marsikateri Slovencelj prevede slovensko besedo kozarec v njihovo sopomenko "čaša". Slovenceljsko naročilo Radenske in kruha (hleb - hrvaško, kruh - srbsko) v hrvaškem primorju se tako pogosto glasi:
"Donesite kuzarac Radenske vode i kruh."
leopard
Na rob razstavi op art gospe ena stara pogrunta od kod beseda leopard. Že na prvi pogled je namreč očitno, da je to lev-op-art. Treba je samo videti leoparda v gibanju skozi grmičevje in podrast in potem ni treba reči nič več.
Je pa zanimivo, kako se je reklo leopardu prej, ko op art še ni bil odkrit. Kakor je recimo manj znano, da se v srednjem veku ni reklo levkemija - ne vem zakaj jo v medicini pišejo fonetično leukemija - če se je sploh kaj reklo. Dejstvo je, da levkemije kot bolezni ne beležimo, dokler se ni razvila znanost imenovana kemija. Lev sam je pri tem popolnoma nedolžen, čeprav je baje zver. Tudi to priča o pogubnosti nekaterih znanosti na človekovo dobro počutje. (Glej, na primer, kamenjanje atoma in njega zle posledice!)
Marko Zorko dr.