Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
kletvice v slovenščini
Nikjer niso zbrane domače kletvice, ki so jih uporabljali naši dedje ali jih uporabljajo naši dijaki sedaj. Zberimo jih na enem mestu:
A
*(ardun);
**ar(ka)duš; (//arduš! bilo je jedače kolikor si hotel//)
B
*bemti, benti; (blaga kletvica, skrajšano od (jebemti) oz. jebenti);
*(bes te plentaj); (kletvica, reklo za zanikanje, narečno); pomeni: (vrag te pocitraj) = to že ne bo tako, se ne strinjam;
**bes te opali;
**bes te lopi;
**bes te dregni; (bes = vrag, demon, jeza, vir: Bezlaj)
*bik babji (b'k babji); (reklo za poudarek, ogorčenje, nasprotovanje); uporabljajo moški in ženske v Beli krajini za ravnanje tako moških kot žensk; oznaka za moškega, ki se obnaša neprimerno/ nepričakovano kot ženska ali na ženski način; oznaka za žensko, ki se neprimerno/nepričakovano obnaša; Primer: -... le kaj si izmišlja ta b'k babji ...// - ... ta b'k babji je vse sčvekal moji mami ...// -... tega mi pa ta b'k babji že ne bo očital ...//;
*(bingala bongala); (reklo za zavrnitev, za posmeh, za pri...
Lulc
Pogovrno: Lulc,-a, m. ed.
Pravilno slovensko: Lulec
V vsakemu se skriva nekaj lulca, zato se ta beseda uporablja takrat, ko nekomu nimamo ničesar reči, kot pa kar nekaj oziroma označuje nekoga, ki se obnaša norčevsko, lahko tudi absurdno.
Torej primer: Danes smo pa res lulci!
ali: Kakšen lulc je tale Martin
ali: lulčajmo skupaj!
Razlaga lulca je lahko tudi paradoksna, zato se vedno lahko pohvalimo nevednemu človeku z razlago:
Lulc, glej pod lulc.