Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
sindróm
kompleks patogenetsko povezanih simptomov in znakov, ki se pojavljajo pri določeni bolezni
Staphylocóccus
stafilokok; rod po Gramu pozitivnih, nesporogenih, negibljivih, navadno nekapsuliranih oblastih bakterij, ki merijo v premeru približno 1 µm. Stafilokoki se pojavljajo v skupkih, ki so podobni grozdičkom. So fakultativno anaerobni, vendar rastejo najbolje aerobno. Naseljujejo kožo in sluznice pri človeku in živalih. Ker je za stafilokokne okužbe značilno gnojenje, jih štejemo med “piogene” koke. Rod obsega 19 vrst. Tipska vrsta je S. áureus, ki dela zlatorumen karotinski pigment. Izdeluje koagulazo, fosfatazo, hemolizine ali stafilolizine, levkocidne in druge toksine. Povzroča subkutane ognojke, furunkle in karbunkle, osteomielitis, puerperalni mastitis, bovini mastitis, okužbe ran, piodermijo in številne druge bolezni. Nekateri sevi izdelujejo enterotoksine, ki povzročajo zastrupljenje s hrano, kadar se v njej taki sevi razmnožijo. S. epidérmidis je stafilokok, ki ne izdeluje karotinskega pigmenta in koagulaze. Nekateri sevi imajo stafilokokno kinazo. Naseljuje kožo človeka in živali...
Streptobacíllus
streptobacil; rod po Gramu negativnih, fakultativno anaerobnih, drobnih paličastih bakterij z zaokroženimi konci. Paličke se pogosto nizajo v verižice ali pa zrastejo v dolge nitke. V sredini so paličke lahko zadebeljene. Filamenti imajo pogosto serijo jajčastih ali podolgovatih nabreklin, tako da spominjajo na niz biserov. Streptobacili nimajo ovojnice, ne delajo trosov, so negibljivi. Spontano konvertirajo v fazo L v kulturi in vitro in verjetno tudi in vivo. Zajedajo podgane in druge živali. Tipska vrsta je S. monilifórmis (sin. Strepthóthrix múris rátti in Haverhíllia multifórmis), ki povzroča eno od dveh oblik mrzlice od podganjega ugriza, za katero je značilen morbiliformen in petehialen izpuščaj (erythema multiforme), levkocitozo in poliartritis. Drugo obliko mrzlice od podganjega ugriza, imenovano sodoku, pa povzroča Spiríllum mínus.