Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
potegníti
in potégniti -em dov. potégni -te in -íte; potégnil -íla, potégnit, potégnjen -a; potégnjenje; (potégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ otroka k sebi; ~ zavoro; knj. pog.: ~ naivneža (za nos) nalagati, prevarati: ~ obiskovalca na postajo odpeljati: ~ vodovod do hiše napeljati, speljati: ~ (ta) kratko, krajši konec biti na slabšem, biti prikrajšan: publ. ~ zaključek ≥ sklepati, narediti sklep: potegniti koga za kaj ~ dečka za rokav; poud. potegniti koga v kaj ~ tovariša v pustolovščino |spraviti|; potegniti z/s čim po čem ~ s čopičem po zidu; knj. pog. potegniti z/s kom ~ s šibkejšim podpreti ga: Potegnil je močen veter; Vlak je že potegnil speljal: avt. žarg. Avto ~e 200 km na uro |njegova največja hitrost je|; brezos. Hladno je potegnilo potegníti jo in potégniti jo -em jo (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) knj. pog., poud. ~ ~ od doma |iti, oditi|; potegníti se in potégniti se -em se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Kolona se je potegnila; knj. pog. Fant se je potegnil je zrasel: neknj. pog. ~ ~ nazaj umakniti se: knj. pog. p...
povući
1.sl potegniti
2. preklicati
3. potegniti
4. potegniti, napiti se
5.
1. potegniti se
2. umakniti se
prizadéti
1. povzročiti duševno bolečino, trpljenje
2. povzročiti poškodbe, okvare
3. povzročiti, da je kaj v slabšem položaju, v nevarnosti
4. narediti, da je kdo deležen tega, kar izraža samostalnik
5. tikati se, zadevati
prizadévati
1. povzročati duševno bolečino, trpljenje
2. povzročati poškodbe, okvare
3. povzročati, da je kaj v slabšem položaju, v nevarnosti
4. delati, da je kdo deležen tega, kar izraža samostalnik
slàb
1. ki ima negativne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu
2. ki zaželene lastnosti, kakovosti nima v zadostni meri
3. ki glede na možni razpon ne dosega zadovoljive stopnje
4. ki prinaša neprijetnosti, težave
5. ki glede na kak kriterij, normo, zahtevo ne ustreza, ne zadovoljuje
6. ki ne vpliva ugodno, ne koristi
7. ki ne dosega točne mere
8. ki je brez moči, onemogel zlasti zaradi bolezni
9. ki glede na intenzivnost ne zadošča, ne ustreza
10. izraža vsebinsko zanikanje samostalnika, na katerega se veže
11. ki ima določene pozitivne lastnosti v precejšnji meri
slab
(pridevnik)
en bad,
poor,
off,
weak,
faint,
feeble,
languid,
seedy,
low,
spindly,
puny,
infirm,
nasty,
foul,
inclement,
tenuous,
lame,
flimsy
de faul,
schlecht,
übel,
schlimm,
ungut,
arg,
schwach,
mies,
diesig
sq keq
fr mauvais
hr loš,
zao,
slab,
slabašan
slàb
slába -o tudi slàb slába -ó; slábši -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȃ) ~ človek; ~ ogenj; ~ih sto kilometrov; knj. pog. imeti ~e živce |biti živčen|; poud.: imeti ~o glavo |težko se učiti|; biti v ~i koži |biti bolan; biti slabo razpoložen|; knj. pog. imeti ~o kri biti slabokrven: poud.: To je ~a tolažba |ni tolažba|; imeti ~o vest |občutek krivde|; nevtr. biti ~ v matematiki; poud. Njeno petje ni ~o |je precej dobro|; slábši -a -e (ȃ) biti ~ od drugih, kot drugi; odstopiti komu vso ~o obleko slábi -ega m, člov. (á) pomagati ~emu slábši -ega m, člov. (ȃ) dopolnilni pouk za ~e slábo -ega s, pojm. (á) očitati komu kaj ~ega slábše -ega s, pojm. (ȃ) povedati o kom več boljšega kot ~ega na slábem mestov. prostor. prisl. zv. (á) biti ~ ~ na slábšem mestov. prostor. prisl. zv. (ȃ) biti ~ ~ kot drugi slabóst -i ž, pojm. (ọ̑) čutiti ~ v želodcu; števn. organizacijske ~i
Dostopnost