Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
γνωτός
3 in 2 ep. in poet. (γνῶναι) 1. poznan, znan, soroden; subst. sorodnik, brat, sestra. 2. poznaten, razumljiv.
ἐγγενής
2 (ἐγ-γίγνομαι) rojen v, domač(in); θεοί domači bogovi; soroden, prirojen νοῦς; κακά trpljenje (nesreče) lastnega rodu; adv. ἐγγενῶς s prirojeno (očetovsko) zvestobo.
ἐμ-φῡ́λιος
2 (φῦλον) ep. ion. poet. ἔμφῡλος 2 domač, soroden, γῆ domovina, αἷμα umor sorodnikov, ὁ ἐμφύλιος sorodnik, πόλεμοι, στάσις državljanska vojska.
κοινός
3 in 2, ep. tudi ξυνήιος, ξυνός [Et. iz kom-jó-s, sor. lat. com-, cum] I. o stvareh: skupen, vzajemen; splošen, navaden, občen, splošno znan, splošno veljaven, kar se sme vsem povedati; javen, državen; NT preprost, nizek, neumit, nečist, nesvet. – subst. 1. τὸ κοινόν skupnost, celota; a) občina, zveza, zbrana vojska, država, vlada; b) občna korist, skupno premoženje, državni dohodki; ἀπὸ κοινοῦ α.) iz skupnega premoženja, iz državne blagajne; β.) po ljudskem sklepu; γ.) na državne stroške (tudi ἐκ κοινοῦ), ἐν κοινῷ javno. 2. τὰ κοινά državne zadeve, država, državni uradi (uprava, blagajna), πράττω τὰ κοινά bavim se z državnimi zadevami, τὰ κοινὰ διοικέω upravljam (krijem) skupne potrebščine (izdatke). II. o ljudeh: 1. istoroden, soroden. 2. soudeležen, tovariš, sodrug. 3. nepristranski, pravičen, družen, prijazen, uslužen, priljuden. 4. kdor se z vsakim druži, preprost, podel. III. adv. κοινῶς, κοινῇ 1. skupno z, skupaj. 2. javno, v imenu države, na skupne stroške. 3. istočasno, vzajem...
οἰκεῖος
3, ion. οἰκήιος (οἶκος) 1. ki spada k hiši, hišen, domač, lasten, τὸ οἰκεῖον lastna hiša, τὰ οἰκεῖα gospodarstvo, domače (zasebne) zadeve. 2. hišen, domač(in), družinski, soroden, bližnji rojak, prijatelj, zaupnik, zaščitnik, οἱ οἰκεῖοι sorodniki, ὁ οἰκειότατος najbližji sorodnik, οἱ οἰκειότατοι καὶ ἑταιρότατοι najboljši in najzaupljivejši prijatelji, οἱ ἑαυτοῦ οἰκηϊώτατοι najbližnji sorodniki, NT οἱ οἰκεῖοι τῆς πίστεως ki so iste vere, soverniki, οἱ οἰκεῖοι τοῦ θεοῦ božji domačini. 3. ki komu pripada, lasten (= moj, tvoj, svoj), τὸ οἰκεῖον lastnina, imetje a) domač πόλεμος, domovinski, roden, ξύνεσις prirojena bistroumnost, zdrava pamet; γῆ, χθών domovina; b) oseben, zaseben. 4. sposoben, pripraven, primeren za kaj, koristen, τὸ οἰκήιον = τὸ πρέπον kar se spodobi. – adv. οἰκείως ἔχω prijatelj (naklonjen) sem, τινί, πρός τινα komu, οἰκείως διάκειμαι v prijateljskih razmerah sem, χράομαι ali σύνειμι prijateljski občujem s kom τινί.
ὅμ-αιμος
2 ion. poet. (ὁμος, αἷμα) ὁμ-αίμων 2, gen. ονος (αἷμα) soroden, istoroden; subst. brat, sestra.
ὁμο-γενής
2 (γένος) 1. istega rodu, soroden. 2. act. poet. skupno rodeč (O. R. 1361.; drugi pišejo: ὁμολεχής).