Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
imeti maslo na glavi
Če hočemo povedati, da nekdo pri vsej zadevi ni nedolžen, rečemo, da ima maslo na glavi.
"On ima pa že toliko masla na glavi, da mu nič več ne verjamem."
Na redakciji Razvezanega jezika menimo, da frazem izvira iz kriminalistike. Hans Gross (1847–1915), eden njenih očetov, je deloval v Grazu in vplival na razvoj orožniškega sistema in metod dela tudi pri nas. V enem od priročnikov svetuje, da naj na kraju kaznivega dejanja preiskovalec dobro povoha. Če zavoha žaltavo maslo, je lahko gotov, da je bil storilec cigan, saj so si ti pričesko oblikovali z maslom.
Glej str. 42 v tem viru (pozor, vsebuje rasistične oznake!).
iti rakom žvižgat
Janez Vajkard Valvasor - Slava Vojvodine Kranjske. Kako na Kolpi lovijo rake (citat):
Na palico privežejo črva, jo vtaknejo v vodo, približujejo luknjam, ki so povečini v trdnih skalah in žvižgajo na usta določen napev in čudno melodijo. Tako pridejo raki iz svojih skrivališč, pa jih z drugo palico, ki je na enem koncu razcepljena, zgrabijo in potegnejo na suho, vselej pa le po enega...
**Kranjski pregovor pravi: šeu je rakam žvižgat ali pujde rakam žvižgat. To pomeni toliko kakor: umrl je... (konec citata).
sopomenka od (iti po gobe)
Opravilo ovekovečeno v verzih Marka Breclja:
Duša in jaz žvižgava rakom,
//kot riba na suhem hlastava za zrakom.//
Duša in jaz šla sva po gobe ...
izpirjen
tisti, ki je spil toliko piv da je postal izpirjen. nastalo iz iztirjen in izprijen
izpodriniti zrak
Opredelitev, da zajetnejša oziroma debelejša oseba izpodrine precej zraka, je sicer fizikalno dokazljiva, vendar je za natančno ugotavljanje telesne mase dotične osebe nujno potrebno upoštevati tudi pravilo vzgona, saj se vrednost telesne mase zmanjša za toliko, kolikor znaša masa izpodrinjenega zraka.
jahala mahala
Ta vzklik sem slišal od slovenista (generacija kaka 1989) in naj bi pomenil toliko kot "Briga me", "Dol mi visi". Gre za glagolsko zvezo srednjega spola v množini. Navadno izraz pospremi še kretnja mahljajočih prstov desne roke na mednožju.
Lahko izraža tudi prizadet vzklik, skupaj z osebnim zaimkom:
Jahala ti mahala, kam že greš? Gremo žurat!
Jahala mu mahala za nas ...
Sopomenka: "Piha mi."
Pa kaj pol, če je vsa soseščina (četrt = mahala) jahala!
Ja heccc
Nekaj kar izgovori nekdo, ko dobi toliko negativnih ocen, da bo padel letnik brez možnosti popravnih izpitov.
Primer:
Profesorica: Marko, to pa ne bo dovolj za dve.
Marko: Ja heccc!
Ja heccc se včasih uporabi tudi v verziji "ja heccc, frend"
Besedna zveza izvira s SMGŠ in se tam tudi najpogosteje uporablja.
Ja heccc se da uporabiti tudi takrat, ko ti nekdo reče nekaj s čimer se ne strinjaš oz. v to ne verjameš, primer:
Duševni bolnik: Komunizem deluje.
Intelektualec: Ja heccc!
Frazo so pogosto uporabljali Einstein, Tesla, Edison in mnogi drugi pomembni ljudje, večji IQ ko imaš, raje govoriš ja heccc
Daljši ko je zvok ccccc oz. izgovorjava kot ssss ( spominja na sikanje kače ) večjo moč ima ja heccc
ja pa kaj še
Tako zavrnemo nekoga, ki zahteva preveč. Pri tem smo zmerno ogorčeni, ravno toliko, da se vidi, da gre za zavrnitev, hkrati pa deluje kot vprašanje.
"Dej mi pr'nes' mal' čokolade ... pa še en sok ... aja, pa k' si tam še uno maj'co... Aja, pa še neki bi te prosu - a bi šu loh še v trgovino po pijačo?"
"Ja pa kaj še!?"
Večkrat se fraza dopolni še z retoričnim vprašanjem: "pa kaj še - glasbeno željo?" pri čemer je seveda očitno, da glasbena želja ne bo izpolnjena - še več, nekdo zahteva preveč.
Kaj dogaja?
Pozdrav mlajše generacije, ki izraža skrb, da ne bi zamudili kaj pomembnega.
Že Marx je ugotovil, da je v začetku bilo dejanje. Zato so ljudje ravnali že, preden so mislili. Sodobni ljudje zlasti ravnajo in delujejo; zato tudi toliko »dogaja«. Bolj ko »dogaja«, manj ljudje mislijo in lažje deluje oblast. (po D. Rutarju v Globalnem fašizmu)
V ljubljanščini pač "kva dugaja".
kako se v xyz jeziku reče
Razne besedne igre se začno s temi besedami, vse pa temeljijo na tem, da s slovenskimi besedami, ki so glasovno sicer zelo približane nekemu tujemu jeziku, izrečejo kaj, kar ima (navadno) žgečkljiv pomen v slovenščini, če ga pa nima, se pa smeješ temu, da ti je nekdo res nasedel in ni prepoznal slovenskih besed.
Oponašanje francoščine:
žabartma = žaba rit ima
bktravojé, kontravojé = bik travo je, konj travo je (mlajša različica); starejši govorijo še bktravaje
telésepasé = tele se pase
Poskusite Francoze očarati z naslednjo povedjo: Žené selepé naparé komuvé nalepak. = Ženske se lepijo na denar kot muhe na lepilo.
Najbolj znana francoska dieta ni Montignacova, ampak menžri = manj žri.
Zelo hudomušno je tudi preoblikovanje francoskega Notre-Dame (naša gospa = Marija, Jezusova mati) v "noter dam" (kaj drugega le kot spolni ud). Učinek je toliko večji, ker vzporejamo cerkev in spolnost.
Kako se po kitajsko reče ...
... klopca? (tuki) čiči-pa-čaki
... stranišče? čiči-pa-kaki
... postelja? tuki-fuki
Ka...
kartofl
Krompir.
Izvira iz nemškega samostalnika die Kartoffel, ki prav tako pomeni krompir.
Odkje toliko Nemških besed v Gorenjskem besedišču? Gorenjska (Kranj, Škofja Loka) je pripadala Freisinški nadškofiji. Ker je na Gorenjskem manjkalo slovenskih kmetov, so jih naselili iz Avstrije. Ti so se sčasoma poslovenili, ostale pa so (slovensko) nemške besede in priimki (Hafner, Langerholc, Flander, Šturm,...).