Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
abšlesan kot ...
Abšlesan pomeni zbledel, obledel, tudi spran; če se na primer vrneš v službo šele teden ali dva po dopustu na morju in vsi ugotavljajo, kako lepo si zagorel/a, skromno pripomniš: Ah, zdej sm že čist abšlesan/a! Izraz prihaja iz nemške besede abschliessen, ki se uporablja za opis starih, zbledelih, spranih tkanin oziroma oblačil.
adamovo rebro
Eva.
Ko se med vso živino, pticami neba in živalmi polja ni našla človeku primerna pomočnica, je Bog poslal "človeku trdno spanje; in ko je zaspal, je vzel eno izmed njegovih reber ter napolnil z mesom njegovo mesto. In Gospod Bog je naredil iz rebra, ki ga je vzel človeku, ženo ter jo povedel k človeku." In ta je rekel: "To je zdaj kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa; ta se bo imenovala možinja; kajti iz moža je vzeta".
Uporablja se tudi kot označevalec ženske manjvrednosti - najprej je Adam od boga želel dobiti lepo, pametno in potrpežljivo ženo. Ko mu je bog povedal, da ga bo to stalo nogo, roko in še tri rebra, je vprašal "in kaj dobim za eno rebro?"
Menda pa je bila prva v resnici Lilit, pri seksu z Adamom obvezno zgoraj. Pa mu je dojadilo in mu je bog naredil novo, Evo, Lilit pa sam obdržal. Tudi zanj je bila too much pa jo je dobil Satan.
Mnogi se dandanes sprašujejo, kaj bi Bog ustvaril iz radiatorja, če je bil že pri enem rebru tako uspešen.
afenpolde
slabšalno - dežurni zabavljač, norček; človek, ki (hote ali nehote) opravlja zabavljaško vlogo v družbi
Spet si uletel za afenpoldeta... Đizs, tebe pa res nikol nč ne izuči, pa če te stokrat med oči nategnejo ...
A je tvoj oče steklar ?
To vprašanje se postavi osebi, ki s svojim neprosojnim telesom nekaj zakrije, ponavadi je to TV sprejemnik. Namen vprašanja je, da se ta oseba premakne na nemotečo pozicijo.
Vidimo torej, da ima to vprašanje zvezo s steklarstvom, saj če bi oseba bila prozorna / prosojna, ji tega vprašanja ne bi postavili.
----
Različica: "A te je glažar delal?"
Glažar pomeni steklar (primerjaj glažuta - steklarna, predvsem v 19. stoletju, glaž - kozarec, glažuna - črepinja).
aj frej
kadar želimo vprašati nekoga drugega, če je nekaj - ponavadi je to sedež, še prosto.
Največkrat je besedna zveza uporabljena na vlaku ali avtobusu, katera končna destinacija je nekje na Gorenjskem. Pojavi se takrat, kadar ni več prostih sedežev in moramo sesti poleg ali nasproti neke neznane osebe, ki mora po možnosti za nas odstraniti svoje stvari z nezasedenga sedeža.
primer:
(vlak, ki pelje iz Ljubljane v Kranj. Na postaji Vižmarje vstopi na vlak mlad fant in vpraša gospo):
aj frej?
in gospa lepo prikima, odmakne svojo torbico s sosednjega sedeža, ter mu sprosti sedež.
ledik in frej
kot tiček na vej
aksa
os, pesto
V času voz z listnatimi vzmetni je bil keson dvignjen nad os. Ko so keson obremenili, se je podal proti osi. Če so ga preobremenili, je keson sedel do akse. Takrat vzmetenja ni bilo več in voz se je pogosto poškodoval.
"Naložiti do akse." Do skrajnosti preobremeniti.
"Naliti se ga do akse." Biti mrtvo pijan.
"Zatežiti do akse."
"Na mehkem terenu je z avtom možno (pogobniti) do akse."
"Ti si pa kot Aksa za Žide!" Trn v peti, bruno v očesu, iritirajoč do amena
amerika
Ko nekdo v pogovoru pripomni kaj bistroumnega ali veliko neumnost.
Kaj pa, če bi šli danes smučat?
Amerika!!!
Ko je nekaj zelo daleč
to je pa amerika
apn 6
apn 6 -ki m; lahko motorno
kolo, proizvajalec Tomos: peljati se na
a-pe-enu; voziti se z ape-enom / voznik
a-pe-ena šestke;
Verjetno naj legendarnejši moped tovarne Tomos. Ključna prednost pred novejšim, ATX 50c je prisilno zračno hlajenje, zaradi česar se ne pregreje tudi če se ves dan voziš z majhno hitrostjo v hrib.
Poštarji jih vozijo rumene.
Ponekod se motorju reče tudi štirka.
Dvobrzinc je imel 2 prestavi, trobrzinc je imel 3 in štirka 4 prestave.
APP
Če gre, gre.
Šaljiva srbohrvaška kratica, ki jo pozna starejša generacija, verjetno iz JLA. Razveže se: ako prođe, prođe. Gre za nadgradnjo AP (ako prođe), kar naj bi pomenilo tvegani poskus, ko ne opraviš zahtevanega in upaš, da tega ne bo nihče opazil ali preverjal, če pa že bi opazil, pa ne ukrepal. v tem oziru znana študentom Biotehniške fakultete v Ljubljani, ker jo je uporabljal neki profesor, če je odkril, da študentje ne znajo kakega pomembnega podatka, češ: niso se učili, pa so poskusili, prišli na predavanje nepripravljeni, to je AP. In ko jim uspe, je APP.
tudi iz vica, kjer je kelnar na koncu računa dopisal app = 300 din in prištel k znesku.
"A što vam je app?"
"Ako prođe, prođe. Znači nije prošlo," in je ročno prečrtal to postavko.
Arhiv 2005
Spodaj je seznam besed, ki so (iti v deževni gozd|nameravale v deževni pragozd), pa jih je arhiviral spletni arhiv (http://web.archive.org/web/20051023194108/http://razvezanijezik.org/?page=Gesla+po+abecedi). Vključena so le gesla, ki (medtem) niso bila ponovno dodana v slovar. Potrebno je obnoviti njihove definicije, kar bi najlažje storili njihovi avtorji, nekatere pa je možno tudi restavrirati s pomočjo zgornjega naslova.
Torej:
*(uibr)
*(RTFM)
*(PUPA)
*(PSK)
*(PMSM)
*(pesa)
*(ornh)
*(nudl)
*(Nobl)
*(luli)
*(gnuj)
*(febo)
*(dude)
*(zmeen)
*(truga)
*(šved)
*(Šara)
*(Sioff)
*(pamž)
*(mislm)
*(Lisac)
*(kuhna)
*(krota)
*(kmjat)
*(kembl)
*(hipur)
*(gumej)
*(Gavda)
*(fosil)
*(focka)
*(farji)
*(falot)
*(elita)
*(durca)
*(čedo)
*(Curby)
*(žmoht)
*(ta bel)
*(smrduh)
*(RIPLEY)
*(p.n.r.)
*(oštja)
*(Mauči)
*(Makadu)
*(lunixi)
*(linuxi)
*(kamplc)
*(jingle)
*(halo?!)
*(Gajstn)
*(gagati)
*(fasati)
*(džiro)
*(darmar)
*(carsko)
*(zahojen)
*(sljavko)
*(ratounk)
*(penzelj)
*(pekarna)
*(pajzelj)
*(pajcati)
*(olaguma)
*(nosi se)
*(mrkniti)
*(mencati)
*(Laužnk)
*(kislica)...