Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
βούλομαι
d. p. [Et. iz βόλσομαι, kor. gwel. – Obl. fut. βουλήσομαι, aor. ἐβουλήθην, pf. βεβούλημαι, ep. tudi βόλομαι] 1. a) hočem, želim, zahtevam, ὁ βουλόμενος kdor hoče, kdorkoli, vsak, ki hoče (= ὃς βούλει); βούλει φράσω ali ti naj povem? εἰ βούλει če ti je všeč, po godu, nadalje, potem; βουλομένῳ μοί ἐστί τι všeč, po godu mi je, hočem; μὴ βουλόμενος proti volji, nerad; b) sklenem, nameravam, τί βουλόμενος s kakšnim namenom? βουλόμενος z inf.: z namenom, da bi; c) namenim komu kaj τί τινι; τὸ βουλόμενον sklep, namera; pri stvareh: pomenjam, τί τοῦτο βούλεται; kaj to pomeni? ὁ νόμος βούλεται zakon veleva. 2. rajši hočem kakor (s πολύ in μᾶλλον), bolj cenim.
γλίχομαι
d. m. držim se česa, zahtevam kaj, težim po čem, hrepenim po čem, prizadevam si τινός, περί τινος, ὡς z ind. fut., inf.
δέομαι
(med. k δέω 2) d. p. [fut. δεήσομαι, aor. ἐδεήθην, pf. δεδέημαι, ep. δεύομαι] 1. manjka mi česa, nimam česa, sem brez česa, potrebujem, τινός τι koga v čem, οὐδὲν ὑμῶν δέομαι prav nič vas ne potrebujem, τὸ δεῖσθαι potreba, siromaštvo, ubožnost; οἱ δεόμενοί τινος ki želijo s kom govoriti, ki se oglase za avdijenco. 2. želim, prosim, zahtevam τί τινος, παρά τινος, z inf. in acc. c. inf.; τί δεόμενοι ἥκετε; s kakšnim namenom ste prišli?
δια-μαρτῡ́ρομαι
d. m. 1. kličem bogove in ljudi za priče, prisegam na kaj, zagotavljam. 2. rotim; nujno, silno prosim ali zahtevam. 3. NT pričam, izpričujem.
δίζημαι
d. m. [Et. iz δι-δjᾱ-μαι. – Obl. δίζηται itd., impf. ἐδίζητο, fut. διζήσομαι]. 1. (po)iščem τινά, stremim po čem, delam na kaj τί; skušam komu kaj pridobiti τινί τι, z inf.; želim, zahtevam; σὲ δέ γε δίζημαι tedaj zahtevam, da si ti. 2. preiskujem, izprašujem, skušam spoznati μαντήϊον.
δικαιόω
, δικαιέω (δίκαιος) 1. naredim kaj pravično, posvetim τὸ βιαιότατον. 2. a) smatram za prav(ično), dobro, priznam za pravo; b) zahtevam, želim, hočem, trdim, mislim, menim. 3. sodim, obsojam, kaznujem. 4. NT opravičujem ἔκ τινος, ἐμαυτόν delam se pravičnega; pass. opravičim se.
δίκη
, ἡ (gl. δείκνυμι) 1. običaj, navada, šega, način, usoda βασιλήων, γερόντων, δμώων; αὕτη δίκη ἐστὶ βροτῶν to je usoda smrtnikov; ἡ γὰρ δίκη, ὁππότε tako se navadno zgodi, kadar; ἱππομαχίας navadni način konjeniškega boja. – acc. δίκην (adv.) po, tako, kakor τινός (lat. instar). 2. pravo, pravica, pravičnost θεῶν, δαιμόνων, μή τι δίκης ἐπιδευές ἔχῃσθα da dobiš vse, do česar imaš pravico, δίκην ἰθύντατα εἰπεῖν najpravičneje soditi, δίκῃ ἀμείβομαι dokažem, potegnem se za svojo pravico; δίκῃ po pravici, s pravico; ἐν δίκῃ, σὺν δίκῃ, κατὰ δίκην po pravici, pravično, po običaju; πρός δίκης po pravici, upravičeno; δίκης ἐς ὀρθόν resnično, πέρα δίκης proti vsej pravici, πρὸς δίκης ἔχει μοί τι imam, kar me opravičuje = razmere me opravičujejo. – Perz. Δίκη boginja pravice. 3. a) pravosodje, pravosodno postopanje, sodba, razsodba, δίκη ἐστί vrši se pravno postopanje, δίκην ψηφίζω κατά τινος sodim koga, πάρειμι ἐν τῇ δίκῃ pridem pred sodišče, πρὸ δίκης pred sodnijsko razsodbo, μέχρι δίκης do sodn...
ἐκ-τίνω
[fut. -τίσω in -τείσω, aor. ἐξέτισα, -έτεισα] 1. act. poplačam, izplačam, plačujem (kazen, globo), povračam (dobrote). 2. zahtevam povračilo, kaznujem, maščujem se ὕβριν.
ἔλδομαι
, ἐέλδομαι dep. [Et. iz ϝελ-δο-; kor. wel, lat. volo, slov. volja, volim, velim; nem. wollen, Wille] ep. želim, zahtevam τινός, τί, hrepenim; pass. sem zaželen, dobrodošel (Il. 16. 494).
ἐξ-αιτέω
1. act. in pass. zahtevam, terjam, prosim σμικρόν, τινά τινος koga od koga (za ženo), τινά τι, z acc. c. int. zahtevam, da kdo kaj stori; poseb. zahtevam, da se mi kdo izroči. 2. med. zahtevam, prosim zase, τινά τι prosim koga česa, izprosim si kaj od koga χάριν, NT τινά poželim si koga; izprosim si koga, izprosim komu osvoboditev ali pomiloščenje Ἀσπασίαν, odvrnem kaj od koga s prošnjo, preprosim koga μὴ φεύγειν; πρόσχημα ἡμέας zahtevajo (samo na videz) našo izročitev.
Dostopnost