Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
govoričenje
besedičenje, čenčanje, nakladanje, flancanje; klepetanje, čvekanje; govorance; razpredanje | govor, govorica, govorjenje; prazno pisarjenje
govoríčiti
-im nedov. govoríčenje (í ȋ) slabš. |dosti, vsebinsko prazno govoriti|; : ~ brez konca in kraja govoričiti komu o čem ~ poslušalcem o dolžnostih
govoríčiti
-im G
1. kdo/kaj vsebinsko prazno govoriti
2. kdo/kaj s praznim govorjenjem (komu/čemu) širiti kaj/o čem
govoríti
1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
2. izražati misli z govorjenjem
3. znati, obvladati jezik, zlasti v govorjeni obliki
4. neposredno podajati v javnosti sestavek o kaki stvari
5. širiti kaj, navadno s pripovedovanjem
6. izmenjavati mnenja, misli z govorjenjem
7. biti s kom v normalnih odnosih
8. biti zunanji izraz, znamenje česa