Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
фруктовыйsàj
1. za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedanega
2. za izražanje nasprotja s prej povedanim
3. za izražanje vzročno-posledičnega razmerja
4. izraža podkrepitev trditve
5. izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja
6. izraža soglasje, (zadržano) pritrjevanje
sàj
utemeljuje, pojasnjuje prej povedano; uvaja podkrepitev trditve; uvaja vzrok za opisano dejstvo; uvaja nasprotje s prej povedanim; uvaja možno posledico in s tem vzpostavlja vzročno-posledično razmerje; uvaja ugotovitev, spoznanje resničnega stanja; poudarja samoumevnost; izraža soglasje, (zadržano) pritrjevanje; opozarja na trditev v dostavku; izraža zanikanje ali zadržano sprejemanje česa
samosvój
1. ki misli, ravna po svoje, ne oziraje se na mnenje, nasvete drugih
2. ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od stvari svoje vrste
3. lasten posameznemu, tipičen za posameznega
4. svoj, lasten
5. neodvisen, samostojen
samošnost
samostalnik, ki izvira iz pridevnika samošen. Pridevnik in iz njega izpeljan prislov samošno pozna tudi SSKJ: najprej kot sinonim za samoten in ga označuje za zastarelega (**samošno** življenje//) in nato v pomenu osamljen, sam in navaja primer: po pusti samošni poti.
V zadnjem času je pridevnik samošen in iz njega izpeljana lastnost samošnost vse bolj v rabi v psihiatriji, ko je govora o avtističnih otrocih ali o bolnikih s shizofrenijo. Samošnost naj bi opredeljevala tisto samozadostnost, umik vase, ki sta značilna tako za avtista kot za shizofrenika.
scati proti vetru
Po vsem svetu* razširjena prispodoba za odporništvo oz. (odvisno od govorca) nesmiselno, jalovo početje.
Glede na slabšalno konotacijo (če ščiješ proti vetru, si moker in smrdiš), se navadno uporablja kot opomin nekonformistu:
- Ne moreš celo življenje proti vetru scat!
- Ni dobro scati proti vetru.
- Za zaslužek je potrebno scati v tisto smer, kamor veter piha.
Reklo HOMO SAPIENS NON URINAT IN VENTUM uživa velik ugled v Amsterdamu, kjer so mu namenili posebej imenitno mesto.
Izraz menda izhaja iz morjeplovskega izročila. Še danes je poznan običaj, da po uspešno preplutem težavnem delu Cap Horna (Le Caillou) mornarji pridobijo pravico scanja proti vetru.
Po Nemčiji kroži vic, ki je smešen verjetno samo njim:
- Zakaj imajo Bavarci rumene trebuhe?
- Ker ščijejo proti vetru. (ha,ha,...)
Po Sloveniji kroži vic:
- Zakaj so Kitajci rumeni?
- Ker ščijejo proti vetru.
Leta 1973 je bila v najožjem izboru takrat popularnih Mao Cetungovih misli tudi naslednja:
Vse na svetu je s...
Sinergetika
Ena od sodobnih znanosti o kompleksnosti, ki opisujejo, pojasnjujejo in matematično modelirajo tisto obnašanje sistemov, ki ga ni mogoče uloviti v linearne enačbe in za katere ni mogoče z gotovostjo predvideti rešitev. Značilnosti teh sistemov so kompleksnost, netrivialnost, nelinearnost, dinamičnost, samoorganiziranost, največkrat tudi izjemna občutljivost za začetne pogoje. Sinergetika (in druge znanosti o kompleksnosti) se ukvarja z vprašanjem nastanka za sistem značilnega vedenja oziroma stanja, torej s porajanjem vzorcev, in z vprašanjem spreminjanja ustaljenega obnašanja sistema. Zanima jo, kako se pojavijo prehodi med vzorci, kako potekajo procesi, ki obnašanje sistema vodijo do točke kritične nestabilnosti, v kateri se dotlej stabilni, ustaljeni vzorec delovanja sistema prekine oziroma podvoji, tako da vedenje sistema začne nihati med dvema vzorcema. Ključni avtorji: Herman Haken, Günther Schiepek (za psihoterapijo), Peter Sommerfeld (za socialno delo) idr.
Dostopnost